Kolumna Miše Terček: Več sreče prihodnjič
Največji glasbeni (ali pa vsaj z glasbo povezan) spektakel se je v soboto zaključil z velikim finalom. Slovenski predstavniki Joker Out so do tja sicer prilezli, a višje (kaj šele visoke) uvrstitve, o kateri smo potihoma sanjali, tudi tokrat nis(m)o dosegli. Nič hudega. Pričakovati, da bi Slovenija zmagala na Evroviziji, bi bilo naivno. Četudi bi tja poslali najbolj trendovsko zasedbo z najbolj poslušljivo-nalezljivo skladbo. Enostavno je v ozadju preveč politike, da bi nas pustili zraven.
A ne glede na vse je treba poudariti, da toliko promocije in profesionalizma s strani evrovizijskih predstavnikov Slovenije morda nismo imeli vse od Sester, ki so nas zastopale že daljnega leta 2002. O tem, kako bi lahko skupina Joker Out izboljšala svoj rezultat na Evroviziji, lahko analiziramo v neskončnost, a dejstvo je, da tudi besedilo v angleščini ne bi drastično pripomoglo k boljši uvrstitvi. Zaenkrat mora biti dovolj to, da so mladi fantje zgolj eni od sedmih slovenskih predstavnikov, ki jim je uspel preboj v finale, po številu zbranih točk pa se v zgodovini nastopov Slovenije na Eurosongu uvrščajo na 4. mesto. Za vse skupaj jim lahko zgolj čestitamo, še posebno za požrtvovalno turnejsko-medijsko propagando, ki so jo v dneh pred prvim nastopom v polfinalu namenili Sloveniji, RTV Slovenija in ne nazadnje tudi sebi. Slednje je bilo pričakovati, saj konec koncev gradijo tudi svojo blagovno znamko in niso izključno le zastopniki neke države oziroma njene javne televizije.
Sobotni finale 67. tekmovanja za pesem Evrovizije v britanskem Liverpoolu je bil na televizijskih programih britanske javne medijske korporacije BBC najbolj gledan finale v zgodovini. Tudi to nekaj pove. Zanimanja za Evrovizijo torej ni vedno manj, temveč vedno več. K temu, seveda, pripomorejo tudi družbena omrežja in prenosi prek spleta. A svoj čar ima tudi »staromodni« ogled prenosa na TV Slovenija, saj lahko tako prisluhnemo dodani vrednosti, ki je po navadi nacionalkin komentator. V tej vlogi se je ponovno, kot že mnogokrat prej, znašel Andrej Hofer. Slednji je letos poskrbel za kar precej cvetk, ki so se jim nekateri gledalci smejali in jih sprejeli kot duhovite, drugi pa so ga zaradi istih besed grajali. Tako je denimo mimogrede britanskega pevca Boya Georgea označil za preminulega, ne da bi preveril, da gre za lažno novico.
Neposredni prenos finala Evrovizije si je zgolj v Veliki Britaniji v povprečju ogledalo 9,9 milijona gledalcev, največ pa jih je bilo 11 milijonov, ki so spremljali švedsko pop zvezdnico Loreen, ki se je nato s svojo drugo zmago na Evroviziji zapisala v zgodovino, in britansko udeleženko Mae Muller, ki se je na koncu med 26 državami uvrstila na predzadnje mesto. Na televizijskih programih BBC si je skupaj z obema predizboroma glasbeno prireditev prejšnji teden ogledalo 27 milijonov gledalcev v Veliki Britaniji. Predstavnica BBC Kate Phillips je ob tem poudarila, da dejstvo, da je Evrovizijo spremljalo toliko milijonov ljudi, odraža, kako pomembna je postala. »Resnično upamo, da smo bili Ukrajini v ponos,« je še dodala, saj je Velika Britanija kot drugouvrščena v Torinu prevzela letošnjo organizacijo zaradi vojne v Ukrajini.
Z zmago Loreen s pesmijo Tattoo se je Švedska v zgodovino prireditve vpisala tudi s tem, da je na njej zmagala že šestič, tako kot Irska. Švedska bo tako prihodnje leto, 50 let po zmagi švedske skupine Abba v Brightonu s hitom Waterloo, znova gostila tekmovanja za pesem Evrovizije. Ja, šov mora iti naprej. Na RTV Slovenija pa zagotovo že razmišljajo, kakšno taktiko ubrati prihodnje leto. Kdo ve, morda pa prihodnjič pridemo med prvih deset. Upanje umre zadnje.
