Kolumna Miše Terček: Z denarjem nad svobodo medijev

Čeprav gre za več kot leto dni star dokumentarec, je še vedno na voljo na Netflixu, saj je še vedno aktualen ter med najbolj iskanimi. Ker je bil v slovenskih medijih popolnoma spregledan, je prav, da mu namenimo par vrstic in pojasnimo, zakaj je pomembno, da si ga ogledate tudi vi. Pomagal vam bo namreč razumeti, kako funkcionira sodobni svet, predvsem pa, kako deluje kapital in kako lahko prav kapital nadzira medije ter jih v nekaterih primerih celo uniči, če to želi.

Nobody Speak: Trials of the Free Press je naslov 95-minutnega televizijskega dokumentarnega filma Briana Knappenbergerja, ki obravnava, kako lahko vplivni milijarderji vplivajo na medije oziroma svobodo tiska. Kamere in komentatorji sledijo dvem ključnim zgodbam, ki sta izpostavljeni kot glavna primera. Prvi je primer milijarderja Petra Thiela, ki je financiral odškodninsko tožbo legende wrestlinga Hulka Hogana proti spletnemu časniku Gawker, drugi primer pa je skrivni nakup igralniškega mogotca Sheldona Adelsona, ki je kupil do njegovih praks kritični časnik Las Vegas Review Journal.

Tako drastičnih zgodb v Sloveniji glede uničevanja in prodaje medijev še nismo doživeli, doživljamo pa marsikaj podobnega, a nihče o tem ne snema dokumentarcev, saj se ne zavedamo, da je prav svobodno in neodvisno novinarstvo eden od temeljev demokracije. Če izgubimo svobodni tisk, izgubimo pomembno bitko. O slovenskih primerih se pretirano ne poroča tudi zato, ker se pri nas ne vrtijo tako veliki denarji in ker javnosti, milo rečeno, te stvari ne zanimajo preveč. Zato konkurenčni časniki zgodb o lastništvih in prevzemih medijev nimajo za glavno novico za naslovno stran časopisa. Pa bi jih morali. V naslednjih vrsticah vam bo postalo jasno, zakaj.

Peter Thiel je eden od sodobnih, tako imenovanih internetnih milijarderjev, je soustanovitelj spletne plačniške storitve PayPal in eden od prvih investitorjev Facebooka. Njegovo premoženje ocenjujejo na skoraj tri milijarde evrov. Velja za ekscentrika, ki ima svojevrstne ideje, kako bi morala sodobna družba funkcionirati, in je goreč podpornik aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Vpliven človek, torej. Spletni portal danes Gawker ne obstaja več, nekoč pa je bil priljubljen in vpliven internetni časnik, ki so ga brali milijoni. Zanj je bila usodna prav tožba, ki je predstavljena v dokumentarcu Nobody Speak (Nihče naj ne govori). Ta portal je namreč pred nekaj leti objavil zgodbo in kratek izsek iz videoposnetka zvezdnika wrestlinga Hulka Hogana med spolnim odnosom z ženo njegovega dobrega prijatelja in radijske osebnosti Todda Alana Clema, bolj znanega pod umetniškim imenom Bubba the Love Sponge. Prav v tem spornem posnetku je Hogan izustil zloglasne rasistične opazke, vse skupaj pa naj bi bilo napol zrežirano, saj naj bi bil tisti, ki je držal kamero, prav Clem, torej naj bi vsi trije vedeli, da ustvarjajo tako imenovani celebrity sex tape. »Če se bomo kdaj morali upokojiti, je to naša vstopnica,« je dejal Clem v enem od telefonskih pogovorov s svojo ženo. A te strani zgodbe sodišče pravzaprav nikoli ni obravnavalo, saj se je osredotočilo zgolj na objavo posnetka in koliko psihičnih bolečin je prizadel Hoganu. Kar je bilo še posebno šokantno, je bilo to, da se je med sojenjem izkazalo, da Hoganovo tožbo proti Gawkerju financira milijarder Thiel. Slednji je imel do tega spletnega časnika osebno zamero, saj je javno objavil članek, v katerem je med drugim razkril njegovo istospolno usmerjenost, ki je sicer ni problematiziral, temveč zgolj opozoril, da posluje z ljudmi, ki so javno proti istospolnim porokam in podobno. Ker Thiel prej o tem ni govoril javno, je imel zdaj razlog, da Gawkerja uniči. In to mu je tudi uspelo, Hulk Hogan pa je bil popolno orožje. Končni izid medijsko zelo obleganega sojenja je Hoganu prinesel vrtoglavih 140 milijonov dolarjev odškodnine, kar je bilo za Gawkerja usodni udarec in pokop. Hogan, vešč igranja, je svojo vlogo odigral popolno. Na sodišču je povedal, da je Hulk Hogan javna osebnost, a da je prizadeta stranka tu Terry Bollea (Hoganovo pravo ime) – igral je torej na karte, da je on tudi resnična oseba, in ne zgolj fiktivni junak, izmišljeni lik. In uspelo mu je. Thiel pa je dobil zadoščenje ter v svet poslal skrb vzbujajoče sporočilo, da če imaš dovolj denarja, si nad resnico, nad novinarji, in če ti kateri od medijev ni všeč, ga lahko preprosto uničiš.

Druga žrtev spretne prevare je bil nevadski časopis Las Vegas Review Journal, ki je kritično poročal o vplivni družini Adelson, vpeti v številne igralniške posle v Las Vegasu. Glava družine Sheldon Adelson, milijarder, republikanec in velik (tudi finančni) podpornik Donalda Trumpa, je s skrivnim fondom časnik kupil, novega lastnika pa skrival do zadnjega, saj so ga razkrili šele novinarji, ki so želeli izvedeti, kdo se skriva za nakupom. Adelson je težak kar 33 milijard ameriških dolarjev, kar pomeni, da je 15. najbogatejši zemljan, torej z njimi ni šale. Tudi ta primer je dokazal, da so milijarderji nad zakoni – novinarji in uredniki so po desetletjih dela in truda začeli zapuščati Las Vegas Review Journal, saj so bili pritiski prehudi.

Dokumentarec Nobody Speak nazorno (skozi pričevanja iz prve roke) pokaže, da živimo v dobi napadov na medije in da se da z denarjem žal kupiti tudi molk. Bomo res pustili, da nas utišajo?