Kolumna Miše Terček: Živi roboti
Pred nekaj dnevi so se na TV Slovenija posvetili umetni inteligenci. Predvajali so namreč aktualni dokumentarni film Družba kiborgov, ki spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega Ameca. Slednji preseneča s človeku podobnim vedenjem, priključen pa je na umetno inteligenco priljubljenega klepetalnega robota ChatGPT. Posebnost Amece je, da ima izrazito realističen človeški obraz, ki lahko izraža različna čustva. A podobnost ni srhljiva le na videz, temveč tudi po obnašanju in »razmišljanju« (če na tej točki, seveda, lahko sploh govorimo o tem, da je umetna inteligenca sposobna ustvarjati svoje lastne misli – mnenja o tem so, kakor vemo, precej različna, znanost pa zaenkrat večinoma skeptična). »Živ sem. Čutim. Zavedam se svojega obstoja,« o sebi pravi Ameca, ki premore tudi smisel za humor. Obenem je bizarno to, da na vprašanje, česa ga je najbolj strah, odgovori, da je zanj najstrašljivejša misel, da ga bo nekoč nadomestil robot, kar je nedvomno tudi povsem realen strah številnih ljudi, saj je povezan z izgubo delovnih mest in mislijo, da smo vsi nadomestljivi.
O posledicah počlovečenja strojev je potekal pogovor v oddaji Televizorka, ki so jo na TV Slovenija predvajali na isti dan kot Družbo kiborgov. Nedvomno je umetna inteligenca (od zagona klepetalnega robota ChatGPT) očitno tudi v Sloveniji, tako kot drugod po svetu, postala ena od najbolj priljubljenih tematik. A Neja Berger, ki raziskuje digitalne tehnologije, je v dotični oddaji opozorila, da si ne bi smeli želeti, da bo umetna inteligenca postala preveč človeška. Navdušenje nad stroji, ki se vedejo človeško, in vprašanja, ali bomo kdaj replicirali človeško inteligenco, zakrivajo res pomembna vprašanja, s katerimi bi se morali ukvarjati, ko se ukvarjamo z umetno inteligenco, je dodala. Prav ima.
O tem ima zanimivo mnenje tudi Bret Iwan, uradni glas osrednje Disneyjeve maskote, ki je pred kratkim poudaril, da je tehnologija, ki stoji za umetno inteligenco, sicer odlična, vendar nikoli ne bo mogla ujeti bistva Mikija Miške. Iwan je prepričan, da nič ne more nadomestiti bistva lika in, kar je še pomembneje, bistva pripovedovanja zgodb. Zanj je slednje »edinstveno za izvajalca, pisatelja, animatorja, umetnika, ustvarjalca«. »Moram verjeti, da je to tisto, kar se bo obdržalo, in da bodo še nekaj časa potrebni resnični ljudje, ki opravljajo to delo,« je dodal Iwan, eden od zgolj štirih ljudi, ki so svoj glas kdaj uradno posodili Mikiju Miški.
A računalniško generirana animacija je na trgu že zdavnaj prehitela tradicionalno ročno risano umetnost, kljub temu pa Disneyjev animator Eric Goldberg meni, da ima umetna inteligenca manj možnosti, da bi vplivala na ročno risano animacijo kot na računalniško animacijo, saj gre pri umetni inteligenci za reprodukcijo realizma, pri snovanju ročno narisanih likov pa je treba uporabljati domišljijo. Le upa(mo) lahko, da umetna inteligence ne razvije tudi slednje.
