Kolumna Miše Terček: Zlorabe žensk v cerkvi

V zadnjih letih se je razkrilo veliko primerov pedofilije oziroma zlorab otrok v Rimskokatoliški cerkvi (RKC). Da je tega vedno več, je pripisati pogumu žrtev, ki so pripravljene spregovoriti, četudi so se zlorabe dogajale pred desetletji, pa tudi mediji o tem redno poročajo. Še več, te težave ne ignorira več niti Vatikan. Kako se je loteva, je spet druga zgodba. In primere poznamo tudi v Sloveniji, eden od njih je bil izpostavljen pred kratkim v oddaji Tednik na nacionalni televiziji. Cerkev se v primerih, ko ščiti problematične duhovnike, oddaljuje od žrtev, te pa se posledično oddaljujejo od cerkve.

Dosti manj kot zloraba otrok je v cerkvi znana zloraba žensk. To pa ne pomeni, da se ne dogaja, v resnici je le slabše dokumentirana, saj žrtve, torej ženske (in tudi tisti, ki za to vedo), o tem pogosto molčijo. Prav ta problem je razkrila odmevna dokumentarna serija v dveh delih, ki smo si jo lahko pred kratkim ogledali tudi na TV Slovenija.

Avtorji francosko-nemške dokumentarne serije Spolne sužnje v katoliški cerkvi razkrivajo srhljive spolne zlorabe več tisoč nun, ki so jih v zadnjih desetletjih zakrivili duhovniki po svetu. Med letoma 1994 in 2015 so z internimi poročili večkrat opozarjali vatikanske oblasti na ponavljajoča se posilstva v 23 državah. Ta poročila so zbledela, posiljevalci so ostali nekaznovani, žrtve utišane, prisiljene splaviti, pogosto tudi izključene iz svojih skupnosti. O sistematičnem spolnem zlorabljanju v dokumentarni seriji pričajo žrtve – nune, njihove matere prednice, duhovniki, novinarji, priče in celo evropski poslanci.

Kot je prikazano v dokumentarcu so določeni duhovniki nune v spolne odnose zvabili pod pretvezo, da gre za »ekonomijo odrešitve«, da je to nekaj običajnega in da to počnejo tudi z drugimi redovnicami. Še večja težava se pojavi, ko nune zanosijo in jih duhovniki, da bi se izognili škandalom, nagovarjajo k splavu, kar je v nasprotju s katoliško vero. V najbolj žalostnih primerih noseče nune odslovijo in tako rekoč ostanejo na cesti, brez vsega, prepuščene same sebi.

Kot lahko vidimo v doku seriji ne gre zgolj za težavo ene države, temveč gre za primere 23 držav na petih celinah. »Cerkev ni slaba, le njeni člani so zašli s poti,« pravi ena od pričevalk. Morda ima prav. Dokumentarec pravzaprav govori o ujetosti in nemoči žensk znotraj neenakopravne institucije, ki jo vodijo in nadzorujejo moški. In tudi slednji so ujeti v začaran krog celibata.