NA OKO
Kolumna Miše Terček: Žrtev piramidne sheme
Najbrž vsak od nas pozna koga, ki se mu je to zgodilo. Ali pa je o tem slišal kakšno zgodbo.
Odpri galerijo
O piramidnih shemah se danes ne piše več veliko, nekoč, še posebno v osemdesetih in devetdesetih, pa so bila mrežna podjetja, ki so ponujala precej neuporabne izdelke, zelo priljubljena, še zlasti zato, ker so za vpletene obljubljala velik zaslužek. Saj veste, kako delujejo piramidne sheme –‒pripeljati morate čim več dodatnih ljudi, da se širi mreža prodajalcev (megle), vsak nov član, ki se pridruži, pa je nižje na lestvici.
Velike denarje služijo predvsem tisti, ki so se piramidni shemi pridružili na začetku in nato služijo na račun vseh novih zavedenih, ki delajo za njih, saj od njih pobirajo odstotke. Zdi se povsem logično in rdeči alarm za razsodne ljudi, a v resnici se je v piramidne sheme ujelo na milijone naivnežev, ki so verjeli, da lahko čez noč hitro zaslužijo, v to pa so potegnili kup svojih prijateljev in družinskih članov, ki so izgubili ogromne vsote denarja, zato so se nemalokrat skrhali tudi številni odnosi. Najbrž vsak od nas pozna koga, ki se mu je to zgodilo. Ali pa je o tem slišal kakšno zgodbo.
Piramidna shema je znana tudi kot ponzijeva piramida, imenuje se namreč po italijanskem priseljencu Charlesu Ponziju (1882–1949), ki je na začetku dvajsetih let 20. stoletja vlagateljem v ZDA obljubljal 50-odstotni dobiček v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, češ da pri tem izkorišča razliko med cenami ameriških in italijanskih poštnih kuponov. Ponzi sicer ni izumil sheme, saj so jo že pred njegovim rojstvom opisovali v različnih knjigah. Ponzi je na ta način v pol leta zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali celo hipotekarna posojila, da so lahko vlagali v shemo. Dokler je v shemo redno dobival denar, je Ponzi redno izplačeval dobičke. Štiriindvajsetega julija 1920 ga je razkrinkal časopis Boston Post in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Charles Ponzi je umrl v revščini.
Danes so ponzijevo shemo preimenovali oziroma zgolj preoblekli v mrežni marketing, predvsem zato, da je na prvi pogled videti manj nevarna, širi pa se predvsem prek družabnih omrežij. A v večini primerov gre za povsem identično prevaro, z nekaj bolj sodobnimi prijemi.
In zakaj v TV-rubriki pišemo o piramidnih shemah? Če redno spremljate najnovejše in najodmevnejše televizijske serije, najbrž že poznate odgovor. Trenutno najbolj vroča nadaljevanka je namreč On Becoming a God in Central Florida (Kako postati bog na Floridi), črna dramedija, ki jo pri nas lahko spremljate na Netflixu (originalno je na voljo na TV-mreži Showtime). Ustvarila sta jo Robert Funke in Matt Lutsky, glavno vlogo pa je dobila filmska zvezdnica Kirsten Dunst, ki v nanizanki tako prepričljivo blesti, da bi lahko zapisali, da gre za enega od njenih najboljših performansov do zdaj.
Zgodba je postavljena v devetdeseta, scenarij pa se vrti okoli piramidne sheme, v katero se v seriji ujame mož mlade mamice Krystal Stubbs, ki poleg tega, da skrbi za svojega otroka, dela tudi v zabaviščnem parku za nizko plačilo. Njen mož Travis ima velike sanje in bleščeče načrte, njegov vzpon v piramidni shemi FAM (Founders American Merchandise) se konča klavrno, saj usodno konča v gobcu krokodila. Njegov sodelavec Cody Bonar, ki ga je nad piramidno shemo sploh navdušil, se nato zbliža z vdovo Krystal in začne se burno in obenem bizarno razmerje.
Krystal se namreč poveže v FAM in je odločena, da bo mrežo razkrinkala ter javnost opozorila, da gre za prevaro, saj v resnici nihče, z izjemo karizmatičnega vodje Obieja Garbeauja, ne služi nič. Vse namreč temelji zgolj na videzu uspešnosti in trepljanju po ramenih. V seriji ima vlogo celo pevka glasbene skupine Gossip Beth Ditto, ki igra simpatično in pravično gospodinjo Bets Gomes. Kirsten Dunst pa je za svojo vlogo neustrašne Krystal, mame samohranilke, ki skoraj povsem sama napove vojno multi-milijardni piramidni shemi vplivnega prevaranta, prejela že več nominacij za nagrade, od zlatega globusa do izbora kritikov.
Najbrž vsak od nas pozna koga, ki se mu je to zgodilo. Ali pa je o tem slišal kakšno zgodbo.
Velike denarje služijo predvsem tisti, ki so se piramidni shemi pridružili na začetku in nato služijo na račun vseh novih zavedenih, ki delajo za njih, saj od njih pobirajo odstotke. Zdi se povsem logično in rdeči alarm za razsodne ljudi, a v resnici se je v piramidne sheme ujelo na milijone naivnežev, ki so verjeli, da lahko čez noč hitro zaslužijo, v to pa so potegnili kup svojih prijateljev in družinskih članov, ki so izgubili ogromne vsote denarja, zato so se nemalokrat skrhali tudi številni odnosi. Najbrž vsak od nas pozna koga, ki se mu je to zgodilo. Ali pa je o tem slišal kakšno zgodbo.
Piramidna shema je znana tudi kot ponzijeva piramida, imenuje se namreč po italijanskem priseljencu Charlesu Ponziju (1882–1949), ki je na začetku dvajsetih let 20. stoletja vlagateljem v ZDA obljubljal 50-odstotni dobiček v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, češ da pri tem izkorišča razliko med cenami ameriških in italijanskih poštnih kuponov. Ponzi sicer ni izumil sheme, saj so jo že pred njegovim rojstvom opisovali v različnih knjigah. Ponzi je na ta način v pol leta zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali celo hipotekarna posojila, da so lahko vlagali v shemo. Dokler je v shemo redno dobival denar, je Ponzi redno izplačeval dobičke. Štiriindvajsetega julija 1920 ga je razkrinkal časopis Boston Post in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Charles Ponzi je umrl v revščini.
Največjo prevaro, utemeljeno na delovanju ponzijeve sheme, pa je precej kasneje izvedel Bernard Madoff, ki je med letoma 1991 in 2008 svoje vlagatelje ogoljufal za kar 64,9 milijarde ameriških dolarjev. Madoffa so razkrili, ko zaradi finančne krize ni mogel izplačati nekaterih vlagateljev, ki so zahtevali umik svojega denarja. Za prevaro je bil obsojen na 150 let zapora, vse njegovo premoženje pa so zaplenili in prodali na dražbi, za poplačilo prevaranih vlagateljev.
Danes so ponzijevo shemo preimenovali oziroma zgolj preoblekli v mrežni marketing, predvsem zato, da je na prvi pogled videti manj nevarna, širi pa se predvsem prek družabnih omrežij. A v večini primerov gre za povsem identično prevaro, z nekaj bolj sodobnimi prijemi.
In zakaj v TV-rubriki pišemo o piramidnih shemah? Če redno spremljate najnovejše in najodmevnejše televizijske serije, najbrž že poznate odgovor. Trenutno najbolj vroča nadaljevanka je namreč On Becoming a God in Central Florida (Kako postati bog na Floridi), črna dramedija, ki jo pri nas lahko spremljate na Netflixu (originalno je na voljo na TV-mreži Showtime). Ustvarila sta jo Robert Funke in Matt Lutsky, glavno vlogo pa je dobila filmska zvezdnica Kirsten Dunst, ki v nanizanki tako prepričljivo blesti, da bi lahko zapisali, da gre za enega od njenih najboljših performansov do zdaj.
Zgodba je postavljena v devetdeseta, scenarij pa se vrti okoli piramidne sheme, v katero se v seriji ujame mož mlade mamice Krystal Stubbs, ki poleg tega, da skrbi za svojega otroka, dela tudi v zabaviščnem parku za nizko plačilo. Njen mož Travis ima velike sanje in bleščeče načrte, njegov vzpon v piramidni shemi FAM (Founders American Merchandise) se konča klavrno, saj usodno konča v gobcu krokodila. Njegov sodelavec Cody Bonar, ki ga je nad piramidno shemo sploh navdušil, se nato zbliža z vdovo Krystal in začne se burno in obenem bizarno razmerje.
Krystal se namreč poveže v FAM in je odločena, da bo mrežo razkrinkala ter javnost opozorila, da gre za prevaro, saj v resnici nihče, z izjemo karizmatičnega vodje Obieja Garbeauja, ne služi nič. Vse namreč temelji zgolj na videzu uspešnosti in trepljanju po ramenih. V seriji ima vlogo celo pevka glasbene skupine Gossip Beth Ditto, ki igra simpatično in pravično gospodinjo Bets Gomes. Kirsten Dunst pa je za svojo vlogo neustrašne Krystal, mame samohranilke, ki skoraj povsem sama napove vojno multi-milijardni piramidni shemi vplivnega prevaranta, prejela že več nominacij za nagrade, od zlatega globusa do izbora kritikov.
Poučno, informativno, duhovito in tragično obenem. Za zdaj je na voljo zgolj prva sezona, ki ponuja deset epizod, snemanje druge je bilo, zaradi ukrepov za zajezitev epidemije, namreč prestavljeno za nedoločen čas. Navijamo, da bodo snemanje serije ob prvi priložnosti kljub vsemu nadaljevali, saj obeta, da postane ena od tistih, ki bi lahko bila dlje z nami.