NA EKS
Kolumna o Bobu Dylanu: Bob, viski in šnops
Oba sva hotela ustvariti zbirko ameriških viskijev, od katerih vsak pripoveduje svojo zgodbo.
Odpri galerijo
Alya je predlani predstavila peneče se vino s svojim imenom. FOTO: Arhiv Novic
Ni še preteklo veliko določene tekočine od takrat, ko je slovenska pevka Alya predstavila peneče se vino s svojim imenom. Zanimali bi me uradni (neprečiščeni!) rezultati o prodaji (ne podarjene steklenice) te tekočine v trgovinah, a se mi je te dni zdela prav zanimiva neka druga zgodba.
Njen osrednji igralec je bil ameriški kantavtor in Nobelov nagrajenec za literaturo Bob Dylan. Napovedal je namreč, da bo s partnerji konec maja na tržišče poslal svojo linijo viskijev, imenovano Heaven's Door. Sestavljale jo bodo tri vrste viskijev – rye, bourbon in posebna mešanica iz dveh sodov. Linijo je zasnoval s proizvajalcem viskijev Marcom Bushalo, ki je Dylanov velik oboževalec.
»Oba sva hotela ustvariti zbirko ameriških viskijev, od katerih vsak pripoveduje svojo zgodbo,« je Dylan povedal za The New York Times. Dodal je, da je imel na številnih potovanjih v minulih desetletjih priložnost okusiti mnoge viskije, ti, ki so jih ustvarili, pa »so imenitni«.
Vse tri vrste je že mogoče prednaročiti prek spleta, v specializiranih trgovinah po ZDA pa bodo na prodaj od 21. maja. Njihovo grafično podobo navdihujejo Dylanove železne skulpture s silhuetami iz ruralne ikonografije.
Bushala je za The New York Times med drugim dejal, da Dylan pooseblja lastnosti, ki so lahko ključne tudi za viski: »Je izredno verodostojen, je stoodstoten Američan ter deluje, kakor želi.«
Poslovni koncept, kot se spodobi. Marsikateri naš podalpski poslovnež, pa naj bo s tega ali onega glasbenega področja (nekaj izjem je, a o njih kdaj drugič), bi se zagotovo lahko zgledoval po Bobu.
Pred osmimi leti, na primer, se je taisti Bob, ki je sicer v karieri prodal okoli 110 milijonov plošč, sredi Londona predstavljal kot – slikar! V galeriji Halcyon je namreč razstavil umetniške slike. Nastale so na podlagi skic, ki jih je Dylan naredil v obdobju med letoma 1989 in 1992. Akrili v živahnih barvah pričajo o njegovem umetniškem razvoju. »Bob Dylan je vsestransko nadarjen umetnik, razvil je tudi lasten slog,« je o njegovi umetnosti takrat dejal vodja galerije Paul Green. Razstavo z naslovom Bob Dylan na platnu si je ogledalo nekaj deset tisoč ljudi.
Sedeminsedemdesetletni kantavtor, pisatelj in slikar, rojen kot Robert Allen Zimmerman, še vedno ustvarja tudi glasbo in redno nastopa po svetu.
In vmes kaj pove za kak časopis. Tako je eden od pogovorov, in sicer leta 2012 za glasbeni časnik Rolling Stone, na Hrvaškem povzročil pravcato burjo nezadovoljstva. »Poglejte, če v vaših genih, koreninah obstaja neki sužnjelastnik ali član kukluksklana, lahko to temnopolti ljudje nemudoma 'zavohajo', prav tako kot judje naciste ali Srbi Hrvate ...« je dejal Dylan in razjezil – Hrvate. O »imenu in delu« pevca so se takoj razpisali številni hrvaški pisci, razgovorilo se je več glasbenikov. Najprej se je razjezil hrvaška glasbena legenda Mate Mišo Kovač, ki je dejal, da »Dylan tako in tako nima pojma o zgodovini«, in dodal, da mu ni povsem jasno, zakaj se sploh vmešava v hrvaško zgodovino. Novinarji in publicisti so nato v različnih hrvaških medijih dan, dva ali tri popisovali sociološke vidike pevčeve izjave, delali opazke, podobne Kovačevim, ponavljali, kaj se je med državama (Srbijo in Hrvaško) dogajalo v še ne tako davni preteklosti.
Vrhunec pa je vse skupaj doživelo na hrvaškem Radiu Split. Njegova takratna šefica Vedrana Krstić Ivanišević je namreč prepovedala predvajanje Dylanove pesmi Duquesne Whistle. Pesem je bila sicer izbrana za uspešnico tedna, kot takšno pa bi jo morali predvajati ves teden. Pa je niso. Zaradi užaljenosti. Je pa res, da bi Hrvati v isti sapi Dylana prepovedali, hkrati pa srknili njegov viski (in se s tem na veliko hvalili), če bi takrat le obstajal … Kaj 'čmo, eni so taki, drugi drugačni.
Vendar pustimo južne sosede raje na miru in v svojem svetu. Bolj kot vse skupaj se namreč veselim skorajšnjega vabila enega od znanih domačih estradnikov (na lestvici znanih, ocenjenih med 1 in 5, maksimum 10), ki se bo po vzoru Boba lotil pridelave svoje linije šnopsa. Imenoval jo bo, razumljivo, po sebi, saj je on bolj znan kot katera od njegovih pesmi. In postal bo glavni frajer, Bob D. pa bo odšel v pozabo. Le na odločitev švedske kraljeve akademije, ki podeljuje Nobelove nagrade, bo morala naša zvezda še hudo precej časa počakati. Vsaj dotlej, dokler ne bodo kake njegove pesmi prepevali vsaj trije poslušalci.
Njen osrednji igralec je bil ameriški kantavtor in Nobelov nagrajenec za literaturo Bob Dylan. Napovedal je namreč, da bo s partnerji konec maja na tržišče poslal svojo linijo viskijev, imenovano Heaven's Door. Sestavljale jo bodo tri vrste viskijev – rye, bourbon in posebna mešanica iz dveh sodov. Linijo je zasnoval s proizvajalcem viskijev Marcom Bushalo, ki je Dylanov velik oboževalec.
»Oba sva hotela ustvariti zbirko ameriških viskijev, od katerih vsak pripoveduje svojo zgodbo,« je Dylan povedal za The New York Times. Dodal je, da je imel na številnih potovanjih v minulih desetletjih priložnost okusiti mnoge viskije, ti, ki so jih ustvarili, pa »so imenitni«.
Bob Dylan FOTO: Promocijski Material
Vse tri vrste je že mogoče prednaročiti prek spleta, v specializiranih trgovinah po ZDA pa bodo na prodaj od 21. maja. Njihovo grafično podobo navdihujejo Dylanove železne skulpture s silhuetami iz ruralne ikonografije.
Bushala je za The New York Times med drugim dejal, da Dylan pooseblja lastnosti, ki so lahko ključne tudi za viski: »Je izredno verodostojen, je stoodstoten Američan ter deluje, kakor želi.«
Poslovni koncept, kot se spodobi. Marsikateri naš podalpski poslovnež, pa naj bo s tega ali onega glasbenega področja (nekaj izjem je, a o njih kdaj drugič), bi se zagotovo lahko zgledoval po Bobu.
Pred osmimi leti, na primer, se je taisti Bob, ki je sicer v karieri prodal okoli 110 milijonov plošč, sredi Londona predstavljal kot – slikar! V galeriji Halcyon je namreč razstavil umetniške slike. Nastale so na podlagi skic, ki jih je Dylan naredil v obdobju med letoma 1989 in 1992. Akrili v živahnih barvah pričajo o njegovem umetniškem razvoju. »Bob Dylan je vsestransko nadarjen umetnik, razvil je tudi lasten slog,« je o njegovi umetnosti takrat dejal vodja galerije Paul Green. Razstavo z naslovom Bob Dylan na platnu si je ogledalo nekaj deset tisoč ljudi.
Sedeminsedemdesetletni kantavtor, pisatelj in slikar, rojen kot Robert Allen Zimmerman, še vedno ustvarja tudi glasbo in redno nastopa po svetu.
In vmes kaj pove za kak časopis. Tako je eden od pogovorov, in sicer leta 2012 za glasbeni časnik Rolling Stone, na Hrvaškem povzročil pravcato burjo nezadovoljstva. »Poglejte, če v vaših genih, koreninah obstaja neki sužnjelastnik ali član kukluksklana, lahko to temnopolti ljudje nemudoma 'zavohajo', prav tako kot judje naciste ali Srbi Hrvate ...« je dejal Dylan in razjezil – Hrvate. O »imenu in delu« pevca so se takoj razpisali številni hrvaški pisci, razgovorilo se je več glasbenikov. Najprej se je razjezil hrvaška glasbena legenda Mate Mišo Kovač, ki je dejal, da »Dylan tako in tako nima pojma o zgodovini«, in dodal, da mu ni povsem jasno, zakaj se sploh vmešava v hrvaško zgodovino. Novinarji in publicisti so nato v različnih hrvaških medijih dan, dva ali tri popisovali sociološke vidike pevčeve izjave, delali opazke, podobne Kovačevim, ponavljali, kaj se je med državama (Srbijo in Hrvaško) dogajalo v še ne tako davni preteklosti.
Vrhunec pa je vse skupaj doživelo na hrvaškem Radiu Split. Njegova takratna šefica Vedrana Krstić Ivanišević je namreč prepovedala predvajanje Dylanove pesmi Duquesne Whistle. Pesem je bila sicer izbrana za uspešnico tedna, kot takšno pa bi jo morali predvajati ves teden. Pa je niso. Zaradi užaljenosti. Je pa res, da bi Hrvati v isti sapi Dylana prepovedali, hkrati pa srknili njegov viski (in se s tem na veliko hvalili), če bi takrat le obstajal … Kaj 'čmo, eni so taki, drugi drugačni.
Vendar pustimo južne sosede raje na miru in v svojem svetu. Bolj kot vse skupaj se namreč veselim skorajšnjega vabila enega od znanih domačih estradnikov (na lestvici znanih, ocenjenih med 1 in 5, maksimum 10), ki se bo po vzoru Boba lotil pridelave svoje linije šnopsa. Imenoval jo bo, razumljivo, po sebi, saj je on bolj znan kot katera od njegovih pesmi. In postal bo glavni frajer, Bob D. pa bo odšel v pozabo. Le na odločitev švedske kraljeve akademije, ki podeljuje Nobelove nagrade, bo morala naša zvezda še hudo precej časa počakati. Vsaj dotlej, dokler ne bodo kake njegove pesmi prepevali vsaj trije poslušalci.
