Kolumna Primoža Kališnika: Je rekreativni seks rekreacija?
Za telesni del je seveda tako, da naj vsak počne toliko, kot zmore. Pretiravanje škoduje.
Odpri galerijo
Verjetno o stvari, o kateri se na svetu največ govori in je najbolj zadevana na straneh svetovnega spleta, nikoli ne bomo zares vedeli, kaj zares je. O tem, kaj je seks. V bistvu se zdi, da mi, ki smo posledica tega dejanja, o predposledici našega prihoda na svet ne vemo dosti.
Kadar nas kaj boli, vzamemo tableto, potem gremo šele k zdravniku. Saj veste, najprej nabaviš viagro, potem greš pa k zdravniku vprašat, zakaj ne prime, češ da vsi pravijo, da je tako dobra, da jo še kolesarji jemljejo za izboljšanje svojih rezultatov. Da ne bo pomote: rezultatov na kolesu. Solo. Da ne bo pomote: na dirkah. Nujno preberite z »i«.
Nekoč so gospoda v zelo zrelih letih, očeta poklicnega kolesarja, ujeli lovci na doping z neverjetnimi količinami viagre, za katero je dejal, da je za njegovo rekreativno uporabo. Za rekreativni seks.
A k temu kasneje.
Sin v nadaljevanju ni več dosegal kakšnega zelo odmevnih uspehov, kot se je zdelo, da jih bo, verjetno ga je preveč skrbelo za očetovo dobro srce in njegovo razdajanje svetu. No, ata se verjetno s svojo zalogo še vedno lahko sprehaja povsod, kjer želi, če je le še živ.
Po ameriškem medicinskem slovarju je spolni odnos »celostna telesna in duševna medsebojna povezanost med ljudmi, pri kateri je eksplicitni ali implicitni cilj telesna zveza in, v idealnem primeru, izraz ljubezni«.
Kol'k' je to lepo. Če je le google prav prevedel.
Potem je to iz istega vira tudi »spolna zveza moškega in ženske, ki vključuje vstavitev 'nečesa v nekaj'«.
Kar je tudi lepo. Google je tokrat prevedel zelo natančno in pravilno, ne pa tudi lepo. Zato smo grde besede zamenjali z materialnima opisoma.
In potem je to iz še vedno strokovnega izvira tudi »spolna aktivnost, ki vključuje vstavitev nekaj v 'nekaj spodaj' ali v 'nekaj zgoraj'«.
To pa ni več lepo, tega še župniki ne smejo početi, pa če še tako radi trepljajo otroke po temenu.
To so resne stvari. To je kot poklicni šport.
Ampak: mi smo rekreativci. Nas zanima rekreativni šport. Podobnost med poklicnim športom in rekreativnim športom je le v rekvizitih. Preostalo je vesolja daleč narazen.
Kakšen je potem rekreativni seks?
Spet iščemo pomoč znanstvenikov. Po slovenskem medicinskem slovarju je to »neproduktivna soglasna spolna aktivnost med (kronološko) odraslimi osebami – npr. zakonskimi pari, monogamnimi ljubimci, večjim številom oseb katerega koli spola«.
V prevodu to najbrž pomeni, da se vsi strinjajo, kaj počnejo, če se le zavedajo, kaj počnejo, so pri relativno zdravi pameti, lahko so celo poročeni, nič pa ni narobe, če še malo skačejo naokoli, in še manj, če to radi počnejo v jatah.
To je zelo podobno rekreativnemu športu.
Tudi tam lahko migamo sami, s partnerji, z neznanci ali celo v skupinah.
Športna rekreacija je zdrava za duha in telo in glede na mnoge stične točke – no, vsaj nekaj njih – je z rekreativnim seksom podobno. Verjetno krepi našo samozavest, tako kot boks. In morda nas sredi one rekreacije po dušni plati začne silno skrbeti o brexitu, pa od vse sile kličemo Platona in Žižka.
Za telesni del je seveda tako, da naj vsak počne toliko, kot zmore. Pretiravanje škoduje. Vendar pa je, tako strokovnjaki, redna vadba zelo pomembna.
Vsaj dva-, če ne trikrat na teden.
Vendar tu nastane težava. Pri nas za to ni ustrezne infrastrukture.
Država za to nima posluha. Čeprav je največja rekreativna spolna delavka, saj … vse po vrsti. Ne samo kronološko zrelih. Celo otroke. Je hujša od ujetih župnikov in civilnih pedofilov, pa nihče nič ne stori.
Morda smo zašli predaleč.
Ali je rekreativni seks rekreacija, to je zdaj vprašanje. Ne vemo. O tem bomo razmišljali naslednje leto.
Osnova za razmislek naj bo poklicni šport.
V Analih uporabne športne medicine so zapisali: »Na podlagi v glavnem nekakovostnih in neheterogeno zasnovanih študij je mogoče sklepati, da seks vsaj 10–12 ur pred atletskimi dogodki ne vpliva negativno na fiziološke rezultate testov in morda tudi na atletske rezultate ne. Vendar pa ima spolni odnos takoj ali nekaj ur pred tekmovanjem negativne psihološke ali fiziološke učinke na športno sposobnost.«
In smo šli mi po svoje. Tudi mi smo se oprli na v glavnem nekakovostna, a heterogeno zastavljena vprašanja zaupanja vrednim posameznikom in prišli do zanimivega zaključka: »Rekreativni seks vsaj 10–12 ur pred rekreativnim športom je nujen za dobro počutje med vadbo in zagotovo pozitivno vpliva na športne rezultate. Tudi primeren rekreativen odnos nekaj ur po rekreativni športni vadbi ima pozitivne psihološke ali fiziološke učinke na športno sposobnost.«
Vendar pa smo se na koncu naše raziskave vsi strinjali, da je vsem najbolj všeč razlaga po ameriškem medicinskem slovarju: »Celostna telesna in duševna medsebojna povezanost med ljudmi, pri kateri je eksplicitni ali implicitni cilj telesna zveza in, v idealnem primeru, izraz ljubezni.«
Kol'k' je to lepo.
Tudi če nam ni šlo vse po načrtih.
Iskali smo zgolj preprost odgovor na to, ali je rekreativni seks tudi rekreacija. Nismo ga našli. Za zdaj smo prišli le do spoznanja, da je med poklicnim športom in športno rekreacijo velikanska razlika.
Zdaj teorijo poznamo. A iskali bomo naprej. Zdaj bo treba poiskati primere dobre prakse.
Kadar nas kaj boli, vzamemo tableto, potem gremo šele k zdravniku. Saj veste, najprej nabaviš viagro, potem greš pa k zdravniku vprašat, zakaj ne prime, češ da vsi pravijo, da je tako dobra, da jo še kolesarji jemljejo za izboljšanje svojih rezultatov. Da ne bo pomote: rezultatov na kolesu. Solo. Da ne bo pomote: na dirkah. Nujno preberite z »i«.
Nekoč so gospoda v zelo zrelih letih, očeta poklicnega kolesarja, ujeli lovci na doping z neverjetnimi količinami viagre, za katero je dejal, da je za njegovo rekreativno uporabo. Za rekreativni seks.
A k temu kasneje.
Sin v nadaljevanju ni več dosegal kakšnega zelo odmevnih uspehov, kot se je zdelo, da jih bo, verjetno ga je preveč skrbelo za očetovo dobro srce in njegovo razdajanje svetu. No, ata se verjetno s svojo zalogo še vedno lahko sprehaja povsod, kjer želi, če je le še živ.
Po ameriškem medicinskem slovarju je spolni odnos »celostna telesna in duševna medsebojna povezanost med ljudmi, pri kateri je eksplicitni ali implicitni cilj telesna zveza in, v idealnem primeru, izraz ljubezni«.
Kol'k' je to lepo. Če je le google prav prevedel.
Potem je to iz istega vira tudi »spolna zveza moškega in ženske, ki vključuje vstavitev 'nečesa v nekaj'«.
Kar je tudi lepo. Google je tokrat prevedel zelo natančno in pravilno, ne pa tudi lepo. Zato smo grde besede zamenjali z materialnima opisoma.
In potem je to iz še vedno strokovnega izvira tudi »spolna aktivnost, ki vključuje vstavitev nekaj v 'nekaj spodaj' ali v 'nekaj zgoraj'«.
To pa ni več lepo, tega še župniki ne smejo početi, pa če še tako radi trepljajo otroke po temenu.
To so resne stvari. To je kot poklicni šport.
Ampak: mi smo rekreativci. Nas zanima rekreativni šport. Podobnost med poklicnim športom in rekreativnim športom je le v rekvizitih. Preostalo je vesolja daleč narazen.
Kakšen je potem rekreativni seks?
Spet iščemo pomoč znanstvenikov. Po slovenskem medicinskem slovarju je to »neproduktivna soglasna spolna aktivnost med (kronološko) odraslimi osebami – npr. zakonskimi pari, monogamnimi ljubimci, večjim številom oseb katerega koli spola«.
V prevodu to najbrž pomeni, da se vsi strinjajo, kaj počnejo, če se le zavedajo, kaj počnejo, so pri relativno zdravi pameti, lahko so celo poročeni, nič pa ni narobe, če še malo skačejo naokoli, in še manj, če to radi počnejo v jatah.
To je zelo podobno rekreativnemu športu.
Tudi tam lahko migamo sami, s partnerji, z neznanci ali celo v skupinah.
Športna rekreacija je zdrava za duha in telo in glede na mnoge stične točke – no, vsaj nekaj njih – je z rekreativnim seksom podobno. Verjetno krepi našo samozavest, tako kot boks. In morda nas sredi one rekreacije po dušni plati začne silno skrbeti o brexitu, pa od vse sile kličemo Platona in Žižka.
Za telesni del je seveda tako, da naj vsak počne toliko, kot zmore. Pretiravanje škoduje. Vendar pa je, tako strokovnjaki, redna vadba zelo pomembna.
Vsaj dva-, če ne trikrat na teden.
Vendar tu nastane težava. Pri nas za to ni ustrezne infrastrukture.
Država za to nima posluha. Čeprav je največja rekreativna spolna delavka, saj … vse po vrsti. Ne samo kronološko zrelih. Celo otroke. Je hujša od ujetih župnikov in civilnih pedofilov, pa nihče nič ne stori.
Morda smo zašli predaleč.
Ali je rekreativni seks rekreacija, to je zdaj vprašanje. Ne vemo. O tem bomo razmišljali naslednje leto.
Osnova za razmislek naj bo poklicni šport.
V Analih uporabne športne medicine so zapisali: »Na podlagi v glavnem nekakovostnih in neheterogeno zasnovanih študij je mogoče sklepati, da seks vsaj 10–12 ur pred atletskimi dogodki ne vpliva negativno na fiziološke rezultate testov in morda tudi na atletske rezultate ne. Vendar pa ima spolni odnos takoj ali nekaj ur pred tekmovanjem negativne psihološke ali fiziološke učinke na športno sposobnost.«
In smo šli mi po svoje. Tudi mi smo se oprli na v glavnem nekakovostna, a heterogeno zastavljena vprašanja zaupanja vrednim posameznikom in prišli do zanimivega zaključka: »Rekreativni seks vsaj 10–12 ur pred rekreativnim športom je nujen za dobro počutje med vadbo in zagotovo pozitivno vpliva na športne rezultate. Tudi primeren rekreativen odnos nekaj ur po rekreativni športni vadbi ima pozitivne psihološke ali fiziološke učinke na športno sposobnost.«
Vendar pa smo se na koncu naše raziskave vsi strinjali, da je vsem najbolj všeč razlaga po ameriškem medicinskem slovarju: »Celostna telesna in duševna medsebojna povezanost med ljudmi, pri kateri je eksplicitni ali implicitni cilj telesna zveza in, v idealnem primeru, izraz ljubezni.«
Kol'k' je to lepo.
Tudi če nam ni šlo vse po načrtih.
Iskali smo zgolj preprost odgovor na to, ali je rekreativni seks tudi rekreacija. Nismo ga našli. Za zdaj smo prišli le do spoznanja, da je med poklicnim športom in športno rekreacijo velikanska razlika.
Zdaj teorijo poznamo. A iskali bomo naprej. Zdaj bo treba poiskati primere dobre prakse.
