Kolumna Primoža Kališnika: Pivčeva ima naravne. Tako kot Tito.
Zato sem se odločil, da če bom volil, bom le tiste, ki nimajo zalepljenih ustnic. Morda ne ravno La Toye ali Urške Čepin, zagotovo pa bom volil nekoga, ki lahko diha tudi skozi usta.
Odpri galerijo
Evo. Tole, kar zdajle berete, je v bistvu že drug članek, a na istem mestu. V bistvu članek čez članek.
Če bi pisal za honorar, bi zahteval povišico.
Ker ne, lahko pričakujem kvečjemu znižico.
Pa k stvari: prvi članek sem napisal do polovice, potem pa je kar izginil. Po moje je bila taka božja volja.
Namreč, poskušal sem prevesti deset božjih napovedi v slovenščino. Pravzaprav, bolje, poskušal sem za vsako od zapovedi napisati, kaj pomeni na Slovenskem.
Premišljeval sem, kaj pomeni pri nas tisto, kar je zapisal najprej po ukazu Mojzes, potem pa je še za vedno vklesano v Svetem pismu.
Kakšen bi bil prevod sedme izmed desetih zapovedi.
Saj veste, katere, tiste, ki je postala na Kranjskem tak nacionalni šport kot fovšija in smučarija, ko so se z njo ukvarjali pri Podarim-dobim. S smučarijo, ne s sedmo zapovedjo.
»Ne kradi.«
Po moje je slovenski prevod za to preprost.
»Pazi, da te ne dobijo.«
Ja, pravijo, da se vse stvari spreminjajo.
Tudi sedma zapoved. Ena najnevarnejših na planetu.
»Ne želi svojega bližnjega žene!«
Pameten človek ima samo en prevod.
»Že svoje imam čez glavo.«
Ja, tako sem duhovičil v prvem zapisu, ki ga ni več.
Nekako mi je nerodno zapisati, o čem sem premišljeval, ko se je zgodilo. Ampak po moje sem šel malo predaleč v domišljiji.
Tretja božja zapoved se namreč glasi zelo odločno.
»Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!«
Zabliskalo se je in izginilo. Ničesar več ni ostalo. Slab občutek sem imel že nekaj malega prej, ko sem pred poskusom prevoda pisal o tem, zakaj ni na spletu več odlomkov Svetega pisma.
Morda zaradi avtorskih pravic, kdo bi vedel. Te zadeve bi res morali urediti.
Že zaradi sedme zapovedi. Morda bi morala biti izjema le za časopise. Spletne strani naših veleobčil bi se čez noč sesule.
Še enkrat ponavljam: takrat, ko sem zapisal, da je Biblija knjižna uspešnica vseh časov, se je pokadilo in članek je šel po gobe. Morda zaradi tega, ker sem po nemarnem, a brez zlega namena, omenil njegovo ime kot prvega v zgodbi.
Z literaturo je itak križ. Včasih sem sanjal, da bom kdaj napisal literarno delo, pa sem postal zgolj literarni junak: bivša žena me je dala v knjigo, kakšni so videti prašički, ko prevzamejo moško obliko.
Ne verjamete? Mislim to, da se je pokadilo in je zapis izginil?
Vaš problem.
Saj tudi Erjavec ni verjel, da bo izgubil, pa ga je potem sesula tista luštkana Ptujčanka, ki je doktorirala iz kemijskega inženirstva, na temo optimizacije procesov vinske fermentacije.
Zdi se, da vino v doktoratu ni bilo najboljše, ker gospa na slikah tako močno stiska sicer lepe ustnice.
Mogoče ima nove, kaj pa vem. Ne, po moje ne, bo že tako, da je to zaščitni znak upokojenske stranke. Če pogledate, kako se na slikah zadnja desetletja drži Korl, njen predhodnik, je to – to.
Predsedniki Desusa so taki.
Članstvo pa stiska ustnice, da bi ne izgubilo kakšnega dragocenega zoba. Penzije so male, rezervni zobje pa dragi.
Še zlasti modrostni. Čeprav dvomim, da je kakšna posebna življenjska modrost upokojenca, da je član stranke, ki se od vsega zares najmanj ukvarja z upokojenci. Se pa s penzijami. Lastnimi, kot gredo iz dobre plače.
Čez pet let, ko bo morda zadišalo po moji prvi penziji, bo morda tako, da ko bo spet padla kakšna vlada, da ne bo videti, kako ima zavod za zaposlovanje v parlamentu svojo mobilno enoto.
Danes namreč nihče ne govori o tem, kaj bo z državo, ampak vsi o tem, da bodo poslanci izgubili službe. Da bodo socialni problem. To ne gre. To je kot Alenka Bratušek brez torbice pri Bojanu Požarju.
Morda se zato zdaj vsi držijo kot Pivčeva, Erjavec, pa Šarec.
Upam, da nimajo težav s sinusi, ker dihati morajo pa vseeno, in če so usta zalepljena, prideta tisti dve luknji v nosu še kako prav.
Ampak zalepljena usta so že dolgo znak vseh modelov, ki so harali po našem koncu planeta.
Pobrskal sem po spletu in Tito je imel ustnici ustrojeni po istem kopitu. Ni bil ravno kot Mick Jagger, čeprav je imel tudi punce rad.
Če sem malo jasnoviden, bi rekel, da imajo sklenjene ustnice vsi, ki ne končajo najbolje …
Zato sem se odločil, da če bom volil, bom le tiste, ki nimajo zalepljenih ustnic. Morda ne ravno La Toye ali Urške Čepin, zagotovo pa bom volil nekoga, ki lahko diha tudi skozi usta.
Da bom imel z njimi skupno vsaj eno samo, samcato stvar.
Če bi pisal za honorar, bi zahteval povišico.
Ker ne, lahko pričakujem kvečjemu znižico.
Pa k stvari: prvi članek sem napisal do polovice, potem pa je kar izginil. Po moje je bila taka božja volja.
Namreč, poskušal sem prevesti deset božjih napovedi v slovenščino. Pravzaprav, bolje, poskušal sem za vsako od zapovedi napisati, kaj pomeni na Slovenskem.
Premišljeval sem, kaj pomeni pri nas tisto, kar je zapisal najprej po ukazu Mojzes, potem pa je še za vedno vklesano v Svetem pismu.
Kakšen bi bil prevod sedme izmed desetih zapovedi.
Saj veste, katere, tiste, ki je postala na Kranjskem tak nacionalni šport kot fovšija in smučarija, ko so se z njo ukvarjali pri Podarim-dobim. S smučarijo, ne s sedmo zapovedjo.
»Ne kradi.«
Po moje je slovenski prevod za to preprost.
»Pazi, da te ne dobijo.«
Ja, pravijo, da se vse stvari spreminjajo.
Tudi sedma zapoved. Ena najnevarnejših na planetu.
»Ne želi svojega bližnjega žene!«
Pameten človek ima samo en prevod.
»Že svoje imam čez glavo.«
Ja, tako sem duhovičil v prvem zapisu, ki ga ni več.
Nekako mi je nerodno zapisati, o čem sem premišljeval, ko se je zgodilo. Ampak po moje sem šel malo predaleč v domišljiji.
Tretja božja zapoved se namreč glasi zelo odločno.
»Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!«
Zabliskalo se je in izginilo. Ničesar več ni ostalo. Slab občutek sem imel že nekaj malega prej, ko sem pred poskusom prevoda pisal o tem, zakaj ni na spletu več odlomkov Svetega pisma.
Morda zaradi avtorskih pravic, kdo bi vedel. Te zadeve bi res morali urediti.
Že zaradi sedme zapovedi. Morda bi morala biti izjema le za časopise. Spletne strani naših veleobčil bi se čez noč sesule.
Še enkrat ponavljam: takrat, ko sem zapisal, da je Biblija knjižna uspešnica vseh časov, se je pokadilo in članek je šel po gobe. Morda zaradi tega, ker sem po nemarnem, a brez zlega namena, omenil njegovo ime kot prvega v zgodbi.
Z literaturo je itak križ. Včasih sem sanjal, da bom kdaj napisal literarno delo, pa sem postal zgolj literarni junak: bivša žena me je dala v knjigo, kakšni so videti prašički, ko prevzamejo moško obliko.
Ne verjamete? Mislim to, da se je pokadilo in je zapis izginil?
Vaš problem.
Saj tudi Erjavec ni verjel, da bo izgubil, pa ga je potem sesula tista luštkana Ptujčanka, ki je doktorirala iz kemijskega inženirstva, na temo optimizacije procesov vinske fermentacije.
Zdi se, da vino v doktoratu ni bilo najboljše, ker gospa na slikah tako močno stiska sicer lepe ustnice.
Mogoče ima nove, kaj pa vem. Ne, po moje ne, bo že tako, da je to zaščitni znak upokojenske stranke. Če pogledate, kako se na slikah zadnja desetletja drži Korl, njen predhodnik, je to – to.
Predsedniki Desusa so taki.
Članstvo pa stiska ustnice, da bi ne izgubilo kakšnega dragocenega zoba. Penzije so male, rezervni zobje pa dragi.
Še zlasti modrostni. Čeprav dvomim, da je kakšna posebna življenjska modrost upokojenca, da je član stranke, ki se od vsega zares najmanj ukvarja z upokojenci. Se pa s penzijami. Lastnimi, kot gredo iz dobre plače.
Čez pet let, ko bo morda zadišalo po moji prvi penziji, bo morda tako, da ko bo spet padla kakšna vlada, da ne bo videti, kako ima zavod za zaposlovanje v parlamentu svojo mobilno enoto.
Danes namreč nihče ne govori o tem, kaj bo z državo, ampak vsi o tem, da bodo poslanci izgubili službe. Da bodo socialni problem. To ne gre. To je kot Alenka Bratušek brez torbice pri Bojanu Požarju.
Morda se zato zdaj vsi držijo kot Pivčeva, Erjavec, pa Šarec.
Upam, da nimajo težav s sinusi, ker dihati morajo pa vseeno, in če so usta zalepljena, prideta tisti dve luknji v nosu še kako prav.
Ampak zalepljena usta so že dolgo znak vseh modelov, ki so harali po našem koncu planeta.
Pobrskal sem po spletu in Tito je imel ustnici ustrojeni po istem kopitu. Ni bil ravno kot Mick Jagger, čeprav je imel tudi punce rad.
Če sem malo jasnoviden, bi rekel, da imajo sklenjene ustnice vsi, ki ne končajo najbolje …
Zato sem se odločil, da če bom volil, bom le tiste, ki nimajo zalepljenih ustnic. Morda ne ravno La Toye ali Urške Čepin, zagotovo pa bom volil nekoga, ki lahko diha tudi skozi usta.
Da bom imel z njimi skupno vsaj eno samo, samcato stvar.
