KOMENTAR
Kolumna s SP v Rusiji: Pobrateni z Ljubljano
Sodelovanje Ljubljane in Nižnega Novgoroda? Polne Stožice in prevoz do Rudnika z gondolo.
Odpri galerijo
Slovenci in Rusi zgledno sodelujejo, medsebojno poslovanje je dobilo zagon tudi v času hude ruske krize ob koncu 90. let in Rusi še danes vedo, da so bili Slovenci med narodi, ki jih tedaj niso pustili na cedilu in so ostali v tukajšnjem gospodarstvu. Vsakoletno druženje ob Ruski kapelici pod Vršičem le pritrjuje povezavi bratskih slovanskih narodov.
Tri prizorišča svetovnega prvenstva v nogometu so pobratena s slovenskimi mesti, kar ni malo – več kot četrtina. Natančno 18 let sta pobrateni Ljubljana in Moskva, le leto mlajše je bratstvo največjih izzivalcev obeh metropol, Sankt Peterburga in Maribora. In, zanimivo, pobrateni sta tudi veliki luki – morsko pristanišče Koper in Samara, ki je unovčila strateško lego ob sotočju rek Volge in Samare. Imena pobratene šesterice idealno sovpadajo z mundialom: gre za okolja s prebivalci, naklonjenimi nogometu.
Slovenci in Rusi lahko še poglobijo sodelovanje na simbolični ravni. V Nižnem Novgorodu se človek počuti kot v – Ljubljani. Ne le zato, ker bi prvega zaznamoval Maksim Gorki, po katerem je mesto nosilo ime v sovjetskih časih, drugo pa tudi France Prešeren. Turisti so navdušeni nad vožnjo po Oki in Volgi podobno kot na ladjicah po Ljubljanici. Nižni je le ena od postaj na priljubljeni plovbi po Volgi, po kateri je možno – prek zgrajenih kanalov – pluti do Moskve in Sankt Peterburga. Mesto premore tudi območje za pešce, podobno ljubljanskemu, v Ulici Bolšaja Pokrovskaja na vsakem koraku ponujajo sladoled in se je možno usesti v gostinski lokal. In tudi Nižni Novgorod premore nov stadion, kakršnega je dobila leta 2010 Ljubljana. Res je trikrat večji, toda podobno kot v primeru Olimpije je (bil) tukajšnji Olimpijec v času gradnje stadiona igra(l) v nižjih ligah. Zeleno-beli so krenili v 1. SNL v Šiški, tukajšnji modro-beli so dobili objekt kakšno leto prej. Načrtujejo preboj v premier league, želijo se zavihteti ob bok Rubinu, Rostovu, Ufi in drugim klubom srednje kakovostne ravni. Razlika je očitna le v navijaški podpori. Olimpijo je podpiralo v povprečju 3550 gledalcev (22 odstotkov zmogljivosti), Olimpijca 27.700 (62 odstotkov), oba sta uživala najvišjo podporo med vsemi klubi v 1. slovenski in 2. ruski ligi. Ali je šlo v Nižnem le za učinek pričakovanj pred Rusijo 2018, bo hitro znano. Naslednji trije objekti po najboljšem povprečnem obisku v 2. ruski ligi so bili prav tako mundialski stadioni – Samara (27.318), Kaliningrad (24.975) in Volgograd (21.807).
Ljubljano in Nižni Novgorod združuje in loči še ena znamenitost. Tako kot je možno 118-metrsko pot na Ljubljanski grad premagati z vzpenjačo za 2,2 evra, je možno uživati v panoramskem razgledu med vožnjo z gondolo od Nižnega do bližnjega Bora na drugem bregu Volge. Sprva alternativna prevozna rešitev za domačine je postala turistična zanimivost za 100 rubljev (1,35 evra) v eno smer. Dolžina: 3600 metrov. Približno toliko loči Ljubljanski grad in najvišji vrh Golovca. Pobratenje Ljubljane in Nižnega torej ne bi bilo slabo – polne Stožice in privlačen prevoz do Rudnika z gondolo.
Tri prizorišča svetovnega prvenstva v nogometu so pobratena s slovenskimi mesti, kar ni malo – več kot četrtina. Natančno 18 let sta pobrateni Ljubljana in Moskva, le leto mlajše je bratstvo največjih izzivalcev obeh metropol, Sankt Peterburga in Maribora. In, zanimivo, pobrateni sta tudi veliki luki – morsko pristanišče Koper in Samara, ki je unovčila strateško lego ob sotočju rek Volge in Samare. Imena pobratene šesterice idealno sovpadajo z mundialom: gre za okolja s prebivalci, naklonjenimi nogometu.
Slovenci in Rusi lahko še poglobijo sodelovanje na simbolični ravni. V Nižnem Novgorodu se človek počuti kot v – Ljubljani. Ne le zato, ker bi prvega zaznamoval Maksim Gorki, po katerem je mesto nosilo ime v sovjetskih časih, drugo pa tudi France Prešeren. Turisti so navdušeni nad vožnjo po Oki in Volgi podobno kot na ladjicah po Ljubljanici. Nižni je le ena od postaj na priljubljeni plovbi po Volgi, po kateri je možno – prek zgrajenih kanalov – pluti do Moskve in Sankt Peterburga. Mesto premore tudi območje za pešce, podobno ljubljanskemu, v Ulici Bolšaja Pokrovskaja na vsakem koraku ponujajo sladoled in se je možno usesti v gostinski lokal. In tudi Nižni Novgorod premore nov stadion, kakršnega je dobila leta 2010 Ljubljana. Res je trikrat večji, toda podobno kot v primeru Olimpije je (bil) tukajšnji Olimpijec v času gradnje stadiona igra(l) v nižjih ligah. Zeleno-beli so krenili v 1. SNL v Šiški, tukajšnji modro-beli so dobili objekt kakšno leto prej. Načrtujejo preboj v premier league, želijo se zavihteti ob bok Rubinu, Rostovu, Ufi in drugim klubom srednje kakovostne ravni. Razlika je očitna le v navijaški podpori. Olimpijo je podpiralo v povprečju 3550 gledalcev (22 odstotkov zmogljivosti), Olimpijca 27.700 (62 odstotkov), oba sta uživala najvišjo podporo med vsemi klubi v 1. slovenski in 2. ruski ligi. Ali je šlo v Nižnem le za učinek pričakovanj pred Rusijo 2018, bo hitro znano. Naslednji trije objekti po najboljšem povprečnem obisku v 2. ruski ligi so bili prav tako mundialski stadioni – Samara (27.318), Kaliningrad (24.975) in Volgograd (21.807).
Ljubljano in Nižni Novgorod združuje in loči še ena znamenitost. Tako kot je možno 118-metrsko pot na Ljubljanski grad premagati z vzpenjačo za 2,2 evra, je možno uživati v panoramskem razgledu med vožnjo z gondolo od Nižnega do bližnjega Bora na drugem bregu Volge. Sprva alternativna prevozna rešitev za domačine je postala turistična zanimivost za 100 rubljev (1,35 evra) v eno smer. Dolžina: 3600 metrov. Približno toliko loči Ljubljanski grad in najvišji vrh Golovca. Pobratenje Ljubljane in Nižnega torej ne bi bilo slabo – polne Stožice in privlačen prevoz do Rudnika z gondolo.