NA EKS

Kolumna Tanje Cegnar: Dan je lepši, če sije sonce

Dobrodošla so svetila s svetlobo, ki je po spektru valovnih dolžin podobna sončni, saj je taka svetloba v pomoč pri blaženju zimskega depresivnega razpoloženja.
Fotografija: FOTO: Vitalij Sova/Getty Images
Odpri galerijo
FOTO: Vitalij Sova/Getty Images

Vremensko je december najbolj mračen mesec v letu. Ne samo da so dnevi najkrajši, tudi moč sončnih žarkov je najšibkejša. Pozimi se radi nastavimo sončnim žarkom, ki nas spodbujajo, so pa prešibki, da bi spodbudili nastajanje vitamina D v koži, in kaj rado se zgodi, da nam tega pomembnega vitamina v zimskih mesecih primanjkuje, če ne poskrbimo za njegovo dodajanje s hrano ali prehranskimi dopolnili. UV-indeks po nižinah tudi sredi dneva ne preseže vrednosti ena in zaščita pred sončnimi UV-žarki ni potrebna, kljub temu pa ob sončnih dnevih zaradi sonca, ki je nizko nad obzorjem, radi posežemo po sončnih očalih, da nas ne slepi.

Izmenjava svetlega in temnega dela dneva kroji naš bioritem; seveda imamo z umetno svetlobo možnost vplivati na dolžino aktivnega dela dneva. Predvsem so dobrodošla svetila s svetlobo, ki je po spektru valovnih dolžin podobna sončni, saj je taka svetloba v pomoč pri blaženju zimskega depresivnega razpoloženja. Sicer pa decembra k boljšemu razpoloženju prispeva tudi obilica lučk in drugih prazničnih okraskov ter dogodkov. Snežna odeja prav tako prispeva k prazničnemu vzdušju in svetlejši pokrajini, žal pa je v zadnjih desetletjih po nižinah vse bolj skromna.

FOTO: Vitalij Sova/Getty Images
FOTO: Vitalij Sova/Getty Images

Pa ne samo kratki dnevi, tudi vreme pogosto poskrbi, da so dnevi sivi. Po nižinah in kotlinah v notranjosti nas za sočne žarke pogosto prikrajšata megla in nizka oblačnost, ki lahko vztraja tudi po več dni zapored. Hladen zrak, ki se zbira pri tleh, je stabilen in se ne meša, zato je omejeno tudi redčenje onesnaževal v zraku. Ob odsotnosti splošnega vetra je za zimske mesece značilna povečana onesnaženost zraka z delci. Predvsem tisti najbolj fini, ki prodrejo globoko v dihala, nam najbolj škodijo.

V stavbah, kjer si toplotne razmere lahko krojimo sami, se pozimi pogosto srečujemo s presuhim zrakom. Zunanji zrak z nizko temperaturo se v stavbah segreje, a pri tem relativna vlažnost zraka močno pade. Suh zrak draži dihala pa tudi koža izgublja vlažnost. Priporočljivo je, da tudi na prostem kožo zaščitimo z nekoliko bolj mastno kremo kot v toplem delu leta.

Vremenski vzorci so v zimskih mesecih izrazitejši kot poleti, nastajajo globoka območja nizkega in izrazita območja visokega zračnega tlaka, v odvisnosti od prevladujočih zračnih tokov se pogosto srečujemo z izrazitimi ohladitvami ali pa z za zimo nenavadno milo zračno gmoto. Ob hitrih zamenjavah zračnih gmot imajo občutljivi ljudje izrazitejše težave zaradi vremena.

Okrepljen veter pozimi pogosto okrepi občutek mraza in pošteno nas lahko zebe tudi, če temperatura zraka ni posebno nizka. Največkrat se s kombinacijo nizke temperature in močnega vetra srečamo v gorah. Skupni učinek vetra in hladnega zraka pogosto opisujemo z indeksi, ki podajajo podatek, pri kateri temperaturi bi nas enako zeblo, če ne bi bilo vetra. Sicer pa je v naših krajih običajno najbolj mrzel mesec januar.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije