KOLUMNA
Kolumna Tanje Cegnar: Govorimo o podnebju
Pri vremenu in podnebju je vse povezano, tudi če se nam zdi oddaljeno.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Meteorologi smo se tokrat na letnem srečanju Evropske meteorološke zveze zbrali v rekordnem številu, saj nas je bilo več kot 800. Srečanje je potekalo drugi teden septembra na danski tehnični univerzi v Lyngbyju. Gostitelji konference vsako leto izberejo vodilno temo in Danci so se odločili za vreme in podnebje na Arktiki, saj se podnebne spremembe najbolj odražajo prav na arktičnem območju. Spremembe na polarnem območju močno vplivajo na vremenske vzorce v zmernih geografskih širinah. Pri vremenu in podnebju je vse povezano, tudi če se nam zdi oddaljeno.
Najprestižnejši dogodek je bila okrogla miza, ki jo je moderirala direktorica danskega meteorološkega inštituta Marianne Thyrring, njeni sogovorniki so bili generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas, predsednica ameriškega meteorološkega društva Jenni Evans in predstavnik finskega ministrstva za notranje zadeve Pekka Tiainen. Pogovor je tekel o prehodu od posredovanja informacij k dejanjem. Podatke o podnebnih razmerah in projekcije, kako se bo podnebje spreminjalo, je treba uporabiti za boljšo pripravljenost na spremenjene razmere v prihodnosti.
Na njihovi osnovi je treba načrtovati infrastrukturo, ki bo vzdržala večje obremenitve, ki jih prinašata toplejše podnebje in vse bolj razgibano vremensko dogajanje. V krajši časovni skali je treba izboljšati opozorila na nevarne vremenske dogodke in odzivnost pristojnih služb, da bodo prebivalci varnejši, povzročena škoda pa manjša. Meteorologi imamo nalogo, da izboljšamo kakovost naših izdelkov, a tudi da jih posredujemo v razumljivi in uporabni obliki tako splošni javnosti kot pristojnim za ukrepanje. Celo najkakovostnejši izdelki ne dosežejo namena, če niso prilagojeni potrebam uporabnikom. Presenetljivo je, da nekateri izvrstni znanstveniki še vedno težko razumejo, da je cilj dosežen šele takrat, ko je njihov izdelek koristno uporabljen.
Najbolj me je navdušilo plenarno predavanje direktorja Evropske okoljske agencije, ki je poudaril pomen premoščanja prepada med strokovnjaki, odločevalci in politiki. Evropska okoljska agencija s kazalniki okolja, ocenami stanja na različnih okoljskih področjih in spletnim portalom ClimateAdapt bistveno prispeva k dosegljivosti okoljskih informacij, predvsem pa k razumevanju procesov, njihovi medsebojni povezanosti in vplivih na družbo.
Podnebne spremembe so prepoznane kot pereč svetovni problem, ki ga je treba reševati s prizadevanjem vseh držav in sektorjev. Primerljiva ali celo še hujša je nepopravljiva škoda, ki smo jo ljudje že naredili na področju biotske raznovrstnosti. Žal je mednarodna skupnost na področju zaščite biotske raznovrstnosti še vedno premalo ozaveščena in se tega problema ljudje manj zavedajo, kot se zavedajo grožnje podnebnih sprememb. Slednje so tesno povezane z izgubljanjem biotske raznovrstnosti. Predavanje je sklenil z mislijo, da informacij ne smemo preveč poenostavljati, moramo pa jih posredovati razumljivo, na kratko in ob pravem času.
Na sekciji za komuniciranje smo se vprašali, ali je pristop medijev, ki nam z namenom ozaveščanja o podnebnih spremembah kažejo predvsem katastrofalna opustošenja in slikajo najbolj črne scenarije, res najboljši. Mar ne bi bilo bolje izpostavljati možnih rešitev, širiti znanja in ponujati vzorov za blažitev in prilagajanje? Ali ponujanje učinkovitega prilagajanja na spremembe okolja res zmanjšuje motiv za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov?
Nekateri kolegi so prepričani, da je letošnje leto prelomno glede pozivov k ukrepanju za upočasnitev podnebnih sprememb. A že večkrat smo bili o tem prepričani in nato trpko razočarani.
Dobra novica je bila, da je letošnja ozonska luknja nad Antarktiko razmeroma majhna v primerjavi s prejšnjimi leti, kar pa seveda ni zgolj posledica prepovedi izpuščanja za ozon škodljivih snovi v ozračje, ampak predvsem tokrat ugodnih vremenskih razmer nad južnim zemeljskim polom.
Pri vremenu in podnebju je vse povezano, tudi če se nam zdi oddaljeno.
Najprestižnejši dogodek je bila okrogla miza, ki jo je moderirala direktorica danskega meteorološkega inštituta Marianne Thyrring, njeni sogovorniki so bili generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas, predsednica ameriškega meteorološkega društva Jenni Evans in predstavnik finskega ministrstva za notranje zadeve Pekka Tiainen. Pogovor je tekel o prehodu od posredovanja informacij k dejanjem. Podatke o podnebnih razmerah in projekcije, kako se bo podnebje spreminjalo, je treba uporabiti za boljšo pripravljenost na spremenjene razmere v prihodnosti.
Na njihovi osnovi je treba načrtovati infrastrukturo, ki bo vzdržala večje obremenitve, ki jih prinašata toplejše podnebje in vse bolj razgibano vremensko dogajanje. V krajši časovni skali je treba izboljšati opozorila na nevarne vremenske dogodke in odzivnost pristojnih služb, da bodo prebivalci varnejši, povzročena škoda pa manjša. Meteorologi imamo nalogo, da izboljšamo kakovost naših izdelkov, a tudi da jih posredujemo v razumljivi in uporabni obliki tako splošni javnosti kot pristojnim za ukrepanje. Celo najkakovostnejši izdelki ne dosežejo namena, če niso prilagojeni potrebam uporabnikom. Presenetljivo je, da nekateri izvrstni znanstveniki še vedno težko razumejo, da je cilj dosežen šele takrat, ko je njihov izdelek koristno uporabljen.
Najbolj me je navdušilo plenarno predavanje direktorja Evropske okoljske agencije, ki je poudaril pomen premoščanja prepada med strokovnjaki, odločevalci in politiki. Evropska okoljska agencija s kazalniki okolja, ocenami stanja na različnih okoljskih področjih in spletnim portalom ClimateAdapt bistveno prispeva k dosegljivosti okoljskih informacij, predvsem pa k razumevanju procesov, njihovi medsebojni povezanosti in vplivih na družbo.
Podnebne spremembe so prepoznane kot pereč svetovni problem, ki ga je treba reševati s prizadevanjem vseh držav in sektorjev. Primerljiva ali celo še hujša je nepopravljiva škoda, ki smo jo ljudje že naredili na področju biotske raznovrstnosti. Žal je mednarodna skupnost na področju zaščite biotske raznovrstnosti še vedno premalo ozaveščena in se tega problema ljudje manj zavedajo, kot se zavedajo grožnje podnebnih sprememb. Slednje so tesno povezane z izgubljanjem biotske raznovrstnosti. Predavanje je sklenil z mislijo, da informacij ne smemo preveč poenostavljati, moramo pa jih posredovati razumljivo, na kratko in ob pravem času.
Na sekciji za komuniciranje smo se vprašali, ali je pristop medijev, ki nam z namenom ozaveščanja o podnebnih spremembah kažejo predvsem katastrofalna opustošenja in slikajo najbolj črne scenarije, res najboljši. Mar ne bi bilo bolje izpostavljati možnih rešitev, širiti znanja in ponujati vzorov za blažitev in prilagajanje? Ali ponujanje učinkovitega prilagajanja na spremembe okolja res zmanjšuje motiv za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov?
Nekateri kolegi so prepričani, da je letošnje leto prelomno glede pozivov k ukrepanju za upočasnitev podnebnih sprememb. A že večkrat smo bili o tem prepričani in nato trpko razočarani.
Dobra novica je bila, da je letošnja ozonska luknja nad Antarktiko razmeroma majhna v primerjavi s prejšnjimi leti, kar pa seveda ni zgolj posledica prepovedi izpuščanja za ozon škodljivih snovi v ozračje, ampak predvsem tokrat ugodnih vremenskih razmer nad južnim zemeljskim polom.
