NA EKS
Kolumna Tanje Cegnar: Kako rešiti zapleten problem
Slovensko podnebje je za 2 ºC toplejše, kot je bilo pred šestdesetimi leti.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Fizikalne osnove podnebnih sprememb so že dogo znane. Na njih temelji tudi pismo slovenskih raziskovalcev z zahtevo za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki smo ga podprli vsi, ki se pri delu posredno ali neposredno srečujemo z razumevanjem in učinki podnebnih sprememb. Žal mi je le, da v tekstu ni bolj izpostavljena potreba po učinkovitem in sistematičnem prilagajanju na podnebne spremembe. Te se dogajajo in se bodo dogajale tudi, če vsi na svetu prenehamo izpuščati toplogredne pline v ozračje, saj ti tam dolgo ostanejo.
Že leta 1961 je John Tyndall predstavil pomen vpijanja toplote v plinih, leta 1896 je kemik Svante Arrhenius opisal vpliv ogljikovega dioksida v ozračju na temperaturo zraka in presenetljivo dobro ocenil, za koliko bi se ozračje zaradi njegovega kopičenja ogrelo. Leta 1924 je Joseph Fourier uporabil primerjavo s toplo gredo, ki je še danes pogosta. Med znanstveniki, ki so izpostavili vpliv ogljikovega dioksida na temperaturo ozračja, najbolj izstopa članek, ki ga je leta 1938 objavil Callendar.
Seveda je podnebna znanost od takrat izjemno napredovala, saj nikoli prej ni bilo na razpolago toliko izmerjenih podatkov ter toliko možnosti za računalniško in laboratorijsko testiranje različnih lastnosti podnebnega sistema.
Vsako jesen se pozivi k ukrepanju za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov stopnjujejo, saj se pogajalci pod okriljem Konvencije ZN o podnebnih spremembah in številni predstavniki nevladnih organizacij ter strokovnih ustanov vsak december sestanejo, da ocenijo napredek in sprejmejo dodatne ukrepe, ki bi vodili k dovolj velikemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, da se povprečna svetovna temperatura do konca tega stoletja ne bi dvignila za več kot 2 ºC nad predindustrijsko raven.
Ob tem ni zanemarljiv podatek, da je v zadnjih letih svetovno povprečje temperature že za okoli 1,1 ºC višje kot v predindustrijski dobi, slovensko podnebje pa je za 2 ºC toplejše, kot je bilo pred šestdesetimi leti.
Letos bo zasedanje potekalo v Madridu od 2. do 13. decembra. Veliko bo besed o potrebnih hitrih in ambicioznih ukrepih. Večinoma bodo izrečene v iskrenem zanosu in želji, a po vrnitvi v domače okolje bo marsikatera obljuba zbledela zaradi drugih družbenih težav.
Če bi bil problem podnebnih sprememb, ki jih povzročamo ljudje, preprosto rešljiv, bi pogajalci na podnebnih konferencah že pred leti sprejeli dogovor o rešitvah, a ukrepi bi segali v tako rekoč vse pore sodobne družbe, zahtevali bi prevrednotenje in reorganiziranje celotnega gospodarskega in trgovinskega sistema, in to ne le v posameznih državah, ampak povsod po svetu.
Ta teden je Evropska agencija za okolje objavila podatke o uporabi tekstila v Evropi in izpostavila, da tekstil predstavlja veliko obremenitev za okolje in prispeva k izpustom toplogrednih plinov z uporabo naravnih virov, rabo zemljišča, izpusti onesnaževal. Tekstil je ključnega pomena za našo civilizacijo, iz njega so oblačila, obutev, preproge, zavese, pohištvo ...
Tekstilna industrija zaposluje na milijone ljudi po svetu. Povprečen prebivalec EU na leto potroši 26 kilogramov tekstila, zavrže pa ga 11 kilogramov. Od leta 1975 se je svetovna proizvodnja tekstilnih vlaken skoraj potrojila. Danes je 60 odstotkov vlaken sintetičnih, najpogosteje je v uporabi poliester, katerega proizvodnja je ogljično intenzivna. Druga najpogostejša surovina je bombaž, za njegovo proizvodnjo sta potrebni velika kmetijska površina in veliko vode.
Velika večina okoljskih obremenitev ostane skritih našim očem, saj za proizvodnjo tekstila za potrošnjo v Evropski uniji kar 85 odstotkov surovin izvira zunaj Evropske unije, prav tako 92 odstotkov potrebne vode, 93 odstotkov potrebnega zemljišča in se ustvari 76 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Ponovna raba in recikliranje tekstila sta še vedno zelo skromna.
Modna industrija spodbuja hitro menjavo smernic in pospešuje porabo ter skrajšuje dobo uporabe posameznega kosa oblačil. Radi smo udobno in lepo oblečeni, a morali bi kupovati manj in kakovostnejše, da bomo oblačila lahko uporabljali dlje.
Slovensko podnebje je za 2 ºC toplejše, kot je bilo pred šestdesetimi leti.
Že leta 1961 je John Tyndall predstavil pomen vpijanja toplote v plinih, leta 1896 je kemik Svante Arrhenius opisal vpliv ogljikovega dioksida v ozračju na temperaturo zraka in presenetljivo dobro ocenil, za koliko bi se ozračje zaradi njegovega kopičenja ogrelo. Leta 1924 je Joseph Fourier uporabil primerjavo s toplo gredo, ki je še danes pogosta. Med znanstveniki, ki so izpostavili vpliv ogljikovega dioksida na temperaturo ozračja, najbolj izstopa članek, ki ga je leta 1938 objavil Callendar.
Seveda je podnebna znanost od takrat izjemno napredovala, saj nikoli prej ni bilo na razpolago toliko izmerjenih podatkov ter toliko možnosti za računalniško in laboratorijsko testiranje različnih lastnosti podnebnega sistema.
Vsako jesen se pozivi k ukrepanju za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov stopnjujejo, saj se pogajalci pod okriljem Konvencije ZN o podnebnih spremembah in številni predstavniki nevladnih organizacij ter strokovnih ustanov vsak december sestanejo, da ocenijo napredek in sprejmejo dodatne ukrepe, ki bi vodili k dovolj velikemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, da se povprečna svetovna temperatura do konca tega stoletja ne bi dvignila za več kot 2 ºC nad predindustrijsko raven.
Ob tem ni zanemarljiv podatek, da je v zadnjih letih svetovno povprečje temperature že za okoli 1,1 ºC višje kot v predindustrijski dobi, slovensko podnebje pa je za 2 ºC toplejše, kot je bilo pred šestdesetimi leti.
Letos bo zasedanje potekalo v Madridu od 2. do 13. decembra. Veliko bo besed o potrebnih hitrih in ambicioznih ukrepih. Večinoma bodo izrečene v iskrenem zanosu in želji, a po vrnitvi v domače okolje bo marsikatera obljuba zbledela zaradi drugih družbenih težav.
Če bi bil problem podnebnih sprememb, ki jih povzročamo ljudje, preprosto rešljiv, bi pogajalci na podnebnih konferencah že pred leti sprejeli dogovor o rešitvah, a ukrepi bi segali v tako rekoč vse pore sodobne družbe, zahtevali bi prevrednotenje in reorganiziranje celotnega gospodarskega in trgovinskega sistema, in to ne le v posameznih državah, ampak povsod po svetu.
Ta teden je Evropska agencija za okolje objavila podatke o uporabi tekstila v Evropi in izpostavila, da tekstil predstavlja veliko obremenitev za okolje in prispeva k izpustom toplogrednih plinov z uporabo naravnih virov, rabo zemljišča, izpusti onesnaževal. Tekstil je ključnega pomena za našo civilizacijo, iz njega so oblačila, obutev, preproge, zavese, pohištvo ...
FOTO: Guliver/Getty Images
Tekstilna industrija zaposluje na milijone ljudi po svetu. Povprečen prebivalec EU na leto potroši 26 kilogramov tekstila, zavrže pa ga 11 kilogramov. Od leta 1975 se je svetovna proizvodnja tekstilnih vlaken skoraj potrojila. Danes je 60 odstotkov vlaken sintetičnih, najpogosteje je v uporabi poliester, katerega proizvodnja je ogljično intenzivna. Druga najpogostejša surovina je bombaž, za njegovo proizvodnjo sta potrebni velika kmetijska površina in veliko vode.
Velika večina okoljskih obremenitev ostane skritih našim očem, saj za proizvodnjo tekstila za potrošnjo v Evropski uniji kar 85 odstotkov surovin izvira zunaj Evropske unije, prav tako 92 odstotkov potrebne vode, 93 odstotkov potrebnega zemljišča in se ustvari 76 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Ponovna raba in recikliranje tekstila sta še vedno zelo skromna.
Modna industrija spodbuja hitro menjavo smernic in pospešuje porabo ter skrajšuje dobo uporabe posameznega kosa oblačil. Radi smo udobno in lepo oblečeni, a morali bi kupovati manj in kakovostnejše, da bomo oblačila lahko uporabljali dlje.
