NA EKS
Kolumna Tanje Cegnar: Mejnik 417
Spomladi, ko se preveša iz hladnega v toplo, je vreme znano po svoji muhavosti in spremenljivosti.
Odpri galerijo
FOTO: Sasha_suzi/Getty Images
Glede na izredno toplo vreme v zadnji tretjini februarja sta bila tako začetek meteorološke kot tudi koledarske pomladi kar precejšnje razočaranje, saj sta vremensko bolj spominjala na zimo kot na pomlad. Vreme se pač ne meni kaj dosti za koledar, še posebno spomladi, ko se preveša iz hladnega v toplo, je znano po svoji muhavosti in spremenljivosti.
Prinaša nam bolj ali manj pogoste in izrazite odklone od pričakovanih podnebnih vrednosti tako v pozitivno kot tudi v negativno smer. V nasprotju z vremenom se dnevi daljšajo zelo predvidljivo, prav tako spomladi hitro narašča moč sončnih žarkov. Spomladi nam prija njihova toplota pa tudi spodbudni učinek, ki ga prinašajo in nas vabijo v naravo.
Pozimi je bila moč UV-sončnih žarkov tako šibka, da po nižinah zaščita pred njimi ni potrebna. Zmerna izpostavljenost, to so vrednosti UV-indeksa od 3 do 5, je v povprečju spomladi značilna za marec in prvo polovico aprila, jeseni pa za drugo polovico septembra in oktober.
Konec marca in aprila je ob sončnem vremenu tudi po nižinah že priporočljivo, da posežemo po zaščiti pred sončnimi žarki, če imamo svetlo polt in smo jim izpostavljeni dlje. Nekaj UV-žarkov nam sicer koristi za tvorbo D-vitamina, če pa smo jim predolgo izpostavljeni, škodijo koži in očem.
V gorah je UV-sevanje močnejše kot v nižini, saj z naraščajočo nadmorsko višino narašča za okoli 4 % vsakih 300 m. Poleg tega je v gorah spomladi še prisotna snežna odeja, ki prejeto dozo skoraj podvoji, zato je v gorah zaščita pred UV-žarki potrebna, čeprav se ob nizki temperaturi in vetrovnem vremenu njihove moči ne zavedamo.
Za vremenoslovce in hidrologe je prvi pomladni mesec pomemben tudi zato, ker sta svetovni dan voda, 22. marec, in svetovni dan meteorologije, 23. marec, priložnost, ko Svetovna meteorološka organizacija in državne meteorološke službe opozarjajo na svoje storitve in pomen spremljanja podnebja, oceanov in voda, kot bistvenih delov okolja. Letošnja tema se glasi Oceani, podnebje in vreme in izpostavlja, da so oceani neločljivo povezani s podnebjem in vremenom kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Označuje tudi začetek desetletja oceanskih znanosti Združenih narodov za trajnostni razvoj (2021–2030).
Meteorološka služba Združenega kraljestva letos izpostavlja še en mejnik. Meritve v observatoriju Mauna Loa na Havajih kažejo, da je raven ogljikovega dioksida v ozračju že dosegla 417 delcev na milijon in bo tako ostalo še nekaj mesecev, saj raven tega plina v ozračju poleg naraščanja kaže tudi manjši letni cikel, ki je vezan na vegetacijskega. In zakaj smo pozorni na številko 417? Zato ker je raven 417 delcev na milijon za 50 % višja, kot je bila raven tega plina na začetku predindustrijske dobe, torej v času, ko je človeštvo z začetkom industrijske revolucije začelo obsežno spuščati v ozračje ta toplogredni plin. Že prihodnje leto naj bi bila raven tega plina večji del leta nad tem simboličnim pragom, trend naraščanja pa se bo nadaljeval.
O pospešenem naraščanju ravni ogljikovega dioksida v ozračju zgovorno priča tudi podatek, da sta bili od začetka industrijske revolucije potrebni dve stoletji, da se je raven dvignila za 25 %, nato pa smo v samo petintridesetih letih dosegli raven, ki je 50 % nad predindustrijsko.
Spomladi, ko se preveša iz hladnega v toplo, je vreme znano po svoji muhavosti in spremenljivosti.
Prinaša nam bolj ali manj pogoste in izrazite odklone od pričakovanih podnebnih vrednosti tako v pozitivno kot tudi v negativno smer. V nasprotju z vremenom se dnevi daljšajo zelo predvidljivo, prav tako spomladi hitro narašča moč sončnih žarkov. Spomladi nam prija njihova toplota pa tudi spodbudni učinek, ki ga prinašajo in nas vabijo v naravo.
Pozimi je bila moč UV-sončnih žarkov tako šibka, da po nižinah zaščita pred njimi ni potrebna. Zmerna izpostavljenost, to so vrednosti UV-indeksa od 3 do 5, je v povprečju spomladi značilna za marec in prvo polovico aprila, jeseni pa za drugo polovico septembra in oktober.
Konec marca in aprila je ob sončnem vremenu tudi po nižinah že priporočljivo, da posežemo po zaščiti pred sončnimi žarki, če imamo svetlo polt in smo jim izpostavljeni dlje. Nekaj UV-žarkov nam sicer koristi za tvorbo D-vitamina, če pa smo jim predolgo izpostavljeni, škodijo koži in očem.
V gorah je UV-sevanje močnejše kot v nižini, saj z naraščajočo nadmorsko višino narašča za okoli 4 % vsakih 300 m. Poleg tega je v gorah spomladi še prisotna snežna odeja, ki prejeto dozo skoraj podvoji, zato je v gorah zaščita pred UV-žarki potrebna, čeprav se ob nizki temperaturi in vetrovnem vremenu njihove moči ne zavedamo.
Za vremenoslovce in hidrologe je prvi pomladni mesec pomemben tudi zato, ker sta svetovni dan voda, 22. marec, in svetovni dan meteorologije, 23. marec, priložnost, ko Svetovna meteorološka organizacija in državne meteorološke službe opozarjajo na svoje storitve in pomen spremljanja podnebja, oceanov in voda, kot bistvenih delov okolja. Letošnja tema se glasi Oceani, podnebje in vreme in izpostavlja, da so oceani neločljivo povezani s podnebjem in vremenom kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Označuje tudi začetek desetletja oceanskih znanosti Združenih narodov za trajnostni razvoj (2021–2030).
FOTO: Sasha_suzi/Getty Images
Meteorološka služba Združenega kraljestva letos izpostavlja še en mejnik. Meritve v observatoriju Mauna Loa na Havajih kažejo, da je raven ogljikovega dioksida v ozračju že dosegla 417 delcev na milijon in bo tako ostalo še nekaj mesecev, saj raven tega plina v ozračju poleg naraščanja kaže tudi manjši letni cikel, ki je vezan na vegetacijskega. In zakaj smo pozorni na številko 417? Zato ker je raven 417 delcev na milijon za 50 % višja, kot je bila raven tega plina na začetku predindustrijske dobe, torej v času, ko je človeštvo z začetkom industrijske revolucije začelo obsežno spuščati v ozračje ta toplogredni plin. Že prihodnje leto naj bi bila raven tega plina večji del leta nad tem simboličnim pragom, trend naraščanja pa se bo nadaljeval.
O pospešenem naraščanju ravni ogljikovega dioksida v ozračju zgovorno priča tudi podatek, da sta bili od začetka industrijske revolucije potrebni dve stoletji, da se je raven dvignila za 25 %, nato pa smo v samo petintridesetih letih dosegli raven, ki je 50 % nad predindustrijsko.
