Kolumna Tanje Cegnar: Pandemija razgalila šibke točke
Človek v povprečju ne more preživeti več kot tri dni brez vode.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
22. marec je svetovni dan voda, 23. marec pa svetovni meteorološki dan. Svetovna meteorološka organizacija vsako leto izbere vodilno temo, na katero na ta dva dneva hidrologi in meteorologi še posebno opozarjamo. Letošnji temi sta tematsko povezali vodo in podnebne spremembe, saj je vodni krog neločljivo povezan s podnebjem in vremenom kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Običajno smo ob tej priložnosti pripravili nabor zanimivih predstavitev za laično in strokovno javnost in oba dneva izkoristili za predstavitev novih storitev.
V času, ko je svetovna skupnost usmerjena k ukrepom za zajezitev širjenja novega nevarnega virusa, so se Svetovna meteorološka organizacija, ki letos praznuje 70-letnico obstoja, in večina državnih meteoroloških služb po svetu odločile za obeležitev obeh dni le z izjavo za javnost. Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije je izpostavil, da je voda življenje, in človek v povprečju ne more preživeti več kot tri dni brez vode. Ocenjujejo, da v času pandemije covida-19 kar tri milijarde ljudi po vsem svetu nima urejenih sanitarij in s tem možnosti za temeljito umivanje rok. Po njegovih besedah živi več kot dve milijardi ljudi v državah s pomanjkanjem vode, približno štiri milijarde pa se vsaj en mesec na leto srečuje z večjim pomanjkanjem vode.
Pandemija covida-19 je razgalila veliko šibkih točk sodobne družbe. Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, torej na območjih velike koncentracije prebivalstva, kjer je tveganje za prenos bolezni večje. Javni prevoz se je v času pandemije izkazal za tveganega in so ga marsikje preventivno začasno ukinili. Veliko držav je pandemija zajela nepripravljenih in povsod primanjkuje zaščitne opreme. Življenje se nam je korenito spremenilo in to je čas za solidarnost, razumevanje, pozitivno razmišljanje in iskanje rešitev.
Ob tem sem se spomnila na začetne scenarije, ki jih je v začetku stoletja za projekcije podnebnih sprememb uporabljal Medvladni odbor o podnebnih spremembah. Scenariji so temeljili na družbeno-gospodarskih predpostavkah. Pozneje so jih klimatologi zamenjali s scenariji izpustov toplogrednih plinov in prevedli v spremembe sevalne bilance zemeljskega površja, saj je družbeno-gospodarski razvoj težje predvidljiv od predvidljivosti obnašanja ozračja.
A vrnimo se k prvotnim scenarijem, ki so za laično javnost bolj razumljivi od sprememb v sevalni bilanci zemeljskega površja. Čeprav so v zadnjih desetletjih izpusti toplogrednih plinov naraščali po scenariju »poslujemo tako kot običajno«, torej h globalni gospodarski rasti, bo pandemija nedvomno pustila globok pečat na družbenem in gospodarskem razvoju svetovne družbe. Eden izmed prvotnih scenarijev je izpostavljal do narave prijazen in regionalno usmerjen razvoj, torej tudi večjo samooskrbo regij. Bo sodobna tehnologija in vse večja zmogljivost telekomunikacij pomagala, da se bo ta scenarij, ki se je še pred nekaj tedni zdel povsem utopičen, v prihodnje vsaj deloma odražal tudi v usmeritvah svetovnega razvoja?
Človek v povprečju ne more preživeti več kot tri dni brez vode.
V času, ko je svetovna skupnost usmerjena k ukrepom za zajezitev širjenja novega nevarnega virusa, so se Svetovna meteorološka organizacija, ki letos praznuje 70-letnico obstoja, in večina državnih meteoroloških služb po svetu odločile za obeležitev obeh dni le z izjavo za javnost. Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije je izpostavil, da je voda življenje, in človek v povprečju ne more preživeti več kot tri dni brez vode. Ocenjujejo, da v času pandemije covida-19 kar tri milijarde ljudi po vsem svetu nima urejenih sanitarij in s tem možnosti za temeljito umivanje rok. Po njegovih besedah živi več kot dve milijardi ljudi v državah s pomanjkanjem vode, približno štiri milijarde pa se vsaj en mesec na leto srečuje z večjim pomanjkanjem vode.
Pandemija covida-19 je razgalila veliko šibkih točk sodobne družbe. Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, torej na območjih velike koncentracije prebivalstva, kjer je tveganje za prenos bolezni večje. Javni prevoz se je v času pandemije izkazal za tveganega in so ga marsikje preventivno začasno ukinili. Veliko držav je pandemija zajela nepripravljenih in povsod primanjkuje zaščitne opreme. Življenje se nam je korenito spremenilo in to je čas za solidarnost, razumevanje, pozitivno razmišljanje in iskanje rešitev.
Ob tem sem se spomnila na začetne scenarije, ki jih je v začetku stoletja za projekcije podnebnih sprememb uporabljal Medvladni odbor o podnebnih spremembah. Scenariji so temeljili na družbeno-gospodarskih predpostavkah. Pozneje so jih klimatologi zamenjali s scenariji izpustov toplogrednih plinov in prevedli v spremembe sevalne bilance zemeljskega površja, saj je družbeno-gospodarski razvoj težje predvidljiv od predvidljivosti obnašanja ozračja.
FOTO: Guliver/Getty Images
A vrnimo se k prvotnim scenarijem, ki so za laično javnost bolj razumljivi od sprememb v sevalni bilanci zemeljskega površja. Čeprav so v zadnjih desetletjih izpusti toplogrednih plinov naraščali po scenariju »poslujemo tako kot običajno«, torej h globalni gospodarski rasti, bo pandemija nedvomno pustila globok pečat na družbenem in gospodarskem razvoju svetovne družbe. Eden izmed prvotnih scenarijev je izpostavljal do narave prijazen in regionalno usmerjen razvoj, torej tudi večjo samooskrbo regij. Bo sodobna tehnologija in vse večja zmogljivost telekomunikacij pomagala, da se bo ta scenarij, ki se je še pred nekaj tedni zdel povsem utopičen, v prihodnje vsaj deloma odražal tudi v usmeritvah svetovnega razvoja?
