NA EKS
Kolumna Tanje Cegnar: Prilagajanje
Krepi se spoznanje, da je za naš obstoj pomembna narava in tudi, da je močnejša od nas.
Odpri galerijo
FOTO: Ondrej Prosicky/Getty Images
Leto smo začeli z optimizmom, da nam bo cepivo že v pomladnih mesecih pomagalo omejiti pandemijo in življenje približati novi normalnosti. Vesti o zamudah pri dobavi cepiva in novih sevih virusa pa kažejo, da bo proces dolgotrajnejši. Čeprav smo že utrujeni od več mesecev trajajočih ukrepov, bomo morali zdržati vsaj še nekaj mesecev.
Ob tem narava ne miruje in ne prizanaša. Na Hrvaškem sta med pandemijo pustošila kar dva rušilna potresa. Med prvim valom epidemije v Zagrebu in v Petrinji med drugim valom. Vremenske nevšečnosti in ujme se ne menijo za pandemijo. To zimo smo pri nas že bili priča obilnemu sneženju, mrazu, odjugi, zemeljskim in snežnim plazovom, obilnemu deževju na zahodu države. Kljub jasno potrjenemu trendu naraščanja temperature smo letos priča normalni zimi, taki, kot je bila pred desetletji. To potrjuje, da je spremenljivost vremena velika in kljub jasno izraženim trendom še vedno obstajajo velika odstopanja od povprečnih vrednosti in trendov, na katera moramo biti pripravljeni.
Poleg tega v svetu in pri nas že več mesecev govorimo o podnebni krizi. Kako v času pandemije poleg zdravstvene obvladovati tudi druge krize? Odgovor je vsekakor v dobri pripravljenosti na odziv ob različnih vrstah kriz. V zadnjih desetletjih smo na vseh področjih stremeli k optimizaciji stroškov in ob tem k čim manjšim zalogam. A mogoče bomo morali v prihodnje pogosteje iskati kompromis med optimizacijo stroškov in varnostjo, ki jo ponujajo zadostne zaloge ob nepredvidenih dogodkih.
Leto 2020 je zaključilo najtoplejše desetletje, odkar spremljamo povprečno svetovno temperaturo, leto pa se uvršča med tri najtoplejša doslej, čeprav je zadnje mesece leta zaznamoval pojav la niña.
Ta ne vpliva zgolj na temperaturo površja tropskega dela Tihega oceana, ampak tudi na vremenske vzorce širom planeta ter na povprečno temperaturo zemeljskega površja. Izpusti ogljikovega dioksida v ozračje so se lani zaradi ukrepov za omejitev širjenja novega virusa zmanjšali in naraščanje ravni se je upočasnilo, ni se pa zmanjšala njegova vsebnost v ozračju.
Zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov je bilo časovno omejeno, ti plini imajo precej krajšo življenjsko dobo od ogljikovega dioksida. Krajevno se je med ukrepi zmanjšala tudi onesnaženost ozračja z delci, a ti praviloma preprečujejo delu sončnih žarkov, da bi prišli do tal, torej zavirajo ogrevanje. Ozračje se na spremembe ravni toplogrednih plinov v ozračju odziva z nekajdesetletno zamudo, torej hitrih sprememb v trendih ne pričakujemo. Je pa pandemija dokazala, da lahko države hitro in temeljito ukrepajo, če je to potrebno.
Okrepili so se pozivi k pospešitvi ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe. Prav na prilagajanju lahko vsaka država največ naredi sama, enako tudi lokalne skupnosti. Vse več je tudi primerov dobrih praks, kako se prilagajajo mesta. Največ ukrepov je namenjenih upravljanju vode, tako za primer daljših sušnih obdobij kot tudi obilnih padavin in z njimi povezane nevarnosti poplav. Sledijo jim ukrepi za zmanjševanje toplotne obremenitve v mestih med vročinskimi valovi.
Najboljši so večnamenski ukrepi, tudi taki, ki prinašajo v mesta več zelenja in tako pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost ter prispevajo k samooskrbi mest z živili. Elementi krožnega gospodarstva si počasi utirajo pot v naš vsakdan. Celo velika imena visoke mode se vse pogosteje odločajo za reciklirane materiale ali reinterpretacijo kosov iz prejšnjih kolekcij. Spoznanje, da je za naš obstoj narava pomembna, se krepi. Prav tako spoznanje, da je narava močnejša od nas, in se ji moramo prilagajati, ker bomo samo tako lažje in bolje živeli.
Krepi se spoznanje, da je za naš obstoj pomembna narava in tudi, da je močnejša od nas.
Ob tem narava ne miruje in ne prizanaša. Na Hrvaškem sta med pandemijo pustošila kar dva rušilna potresa. Med prvim valom epidemije v Zagrebu in v Petrinji med drugim valom. Vremenske nevšečnosti in ujme se ne menijo za pandemijo. To zimo smo pri nas že bili priča obilnemu sneženju, mrazu, odjugi, zemeljskim in snežnim plazovom, obilnemu deževju na zahodu države. Kljub jasno potrjenemu trendu naraščanja temperature smo letos priča normalni zimi, taki, kot je bila pred desetletji. To potrjuje, da je spremenljivost vremena velika in kljub jasno izraženim trendom še vedno obstajajo velika odstopanja od povprečnih vrednosti in trendov, na katera moramo biti pripravljeni.
Poleg tega v svetu in pri nas že več mesecev govorimo o podnebni krizi. Kako v času pandemije poleg zdravstvene obvladovati tudi druge krize? Odgovor je vsekakor v dobri pripravljenosti na odziv ob različnih vrstah kriz. V zadnjih desetletjih smo na vseh področjih stremeli k optimizaciji stroškov in ob tem k čim manjšim zalogam. A mogoče bomo morali v prihodnje pogosteje iskati kompromis med optimizacijo stroškov in varnostjo, ki jo ponujajo zadostne zaloge ob nepredvidenih dogodkih.
Leto 2020 je zaključilo najtoplejše desetletje, odkar spremljamo povprečno svetovno temperaturo, leto pa se uvršča med tri najtoplejša doslej, čeprav je zadnje mesece leta zaznamoval pojav la niña.
FOTO: Ondrej Prosicky/Getty Images
Ta ne vpliva zgolj na temperaturo površja tropskega dela Tihega oceana, ampak tudi na vremenske vzorce širom planeta ter na povprečno temperaturo zemeljskega površja. Izpusti ogljikovega dioksida v ozračje so se lani zaradi ukrepov za omejitev širjenja novega virusa zmanjšali in naraščanje ravni se je upočasnilo, ni se pa zmanjšala njegova vsebnost v ozračju.
Zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov je bilo časovno omejeno, ti plini imajo precej krajšo življenjsko dobo od ogljikovega dioksida. Krajevno se je med ukrepi zmanjšala tudi onesnaženost ozračja z delci, a ti praviloma preprečujejo delu sončnih žarkov, da bi prišli do tal, torej zavirajo ogrevanje. Ozračje se na spremembe ravni toplogrednih plinov v ozračju odziva z nekajdesetletno zamudo, torej hitrih sprememb v trendih ne pričakujemo. Je pa pandemija dokazala, da lahko države hitro in temeljito ukrepajo, če je to potrebno.
Okrepili so se pozivi k pospešitvi ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe. Prav na prilagajanju lahko vsaka država največ naredi sama, enako tudi lokalne skupnosti. Vse več je tudi primerov dobrih praks, kako se prilagajajo mesta. Največ ukrepov je namenjenih upravljanju vode, tako za primer daljših sušnih obdobij kot tudi obilnih padavin in z njimi povezane nevarnosti poplav. Sledijo jim ukrepi za zmanjševanje toplotne obremenitve v mestih med vročinskimi valovi.
Najboljši so večnamenski ukrepi, tudi taki, ki prinašajo v mesta več zelenja in tako pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost ter prispevajo k samooskrbi mest z živili. Elementi krožnega gospodarstva si počasi utirajo pot v naš vsakdan. Celo velika imena visoke mode se vse pogosteje odločajo za reciklirane materiale ali reinterpretacijo kosov iz prejšnjih kolekcij. Spoznanje, da je za naš obstoj narava pomembna, se krepi. Prav tako spoznanje, da je narava močnejša od nas, in se ji moramo prilagajati, ker bomo samo tako lažje in bolje živeli.
