Kolumna Tanje Cegnar: Vročina
Avgust je prinesel najintenzivnejši vročinski val letošnjega poletja. Ni prvič, da je zadnji poletni mesec najbolj vroč in se vročina avgusta stopnjuje. Sicer pa so se neprijetne vročine v mestih zavedali že v antiki. Premožnejši Rimljani so visoko poletje preživljali v poletnih rezidencah v Apeninih in se tako umaknili iz pregretega mesta. Pri naših zahodnih sosedih avgust še vedno velja za mesec poletnih počitnic, ko prebivalci mesta skoraj izpraznijo, zasedejo pa jih turisti.
Tudi lansko poletje je bil najdaljši vročinski val avgusta in je v večjem delu Slovenije trajal od 19. do 27. Nekoliko bolj oddaljen je spomin na zloglasni vročinski val avgusta 2003, ki mu v zahodni Evropi pripisujejo povzročitev do 70 tisoč dodatnih smrti. Takrat v Evropi še ni bila splošno ustaljena praksa opozarjanja na vročinske valove in nasvete, kako se obnašati, da bi brez večjih posledic preživeli obdobje hude vročine. Po letu 2003 se je opozarjanje na vročinske valove in pripravo nanje okrepilo.
Najpogostejši povzročitelj smrti zaradi vročinskega vala je obremenitev srca, zlasti pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi, saj srce v pretoplem okolju opravlja več dela, kot ga mora opraviti običajno. Druga težava je izguba tekočine s potenjem, ki je najbolj učinkovit način za ohlajanje telesa v pretoplem okolju. Preskromno nadomeščanje izgubljene tekočine povzroči dehidracijo, ta pa še okrepi težave s srcem.
Najpogostejši povzročitelj smrti zaradi vročinskega vala je obremenitev srca, zlasti pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi.
Tveganje za dehidracijo je povečano, če že imamo zdravstvene težave in jemljemo nekatera zdravila. Raziskave so pokazale, da izpostavljenost pretoplemu okolju lahko povzroči tudi zmedenost in težave pri razmišljanju, dokazan pa je upad delovne storilnosti, ki se začne že pri temperaturi pod 30 stopinj Celzija.
V Sloveniji je bil do zdaj najbolj vroč avgust 2003, a smo tudi že prej imeli avgust, ki je izstopal z visoko temperaturo, to je bilo leta 1992. Res je bila povprečna temperatura nekoliko nižja kot avgusta 2003, a bil je resno opozorilo, da se moramo pripraviti na vročinske valove. Ne le povprečna temperatura, tudi število vročih dni je bilo v omenjenih dveh avgustih največje.
V prestolnici je bilo največ vročih dni avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je od sredine preteklega stoletja minilo kar 11 avgustov, večina v preteklem stoletju. Povprečna avgustovska temperatura na državni ravni kaže izrazit trend naraščanja vse do začetka sedemdesetih let. Od takrat so avgusti v Sloveniji že za skoraj tri stopinje Celzija toplejši in za zdaj nič ne kaže, da bi se trend naraščanja ustavil.
Osvežitev pogosto iščemo v gozdovih, parkih, ob jezerih, rekah, morju in tudi v hribih. Vroče in sončno vreme je idealno za obisk gora, vendar moramo paziti, da nas ne preseneti nevihta. Časa in kraja nevihte ne moremo točno napovedati, vendar meteorološka služba zelo dobro opozarja na možnost razvoja neviht. Ker se večina poletnih neviht razvija sredi dneva ali popoldne, je priporočljivo zahtevnejše ture opraviti zjutraj in dopoldne.
Nevihte v gorah se razvijejo hitro, težava je lahko tudi omejeno obzorje, ki prepreči, da bi opazili približevanje ali razvoj nevihte v okolici. Nujno je spremljanje vremenske napovedi za gorski svet, preden se odpravimo v gore, pa tudi med izletom, saj je tehnološki napredek omogočil, da lahko sproti spremljamo vremenske podatke.
