Kolumna Tanje Cengar: Leto rekordov

Ob izteku leta se ozremo nazaj in se spomnimo najbolj izstopajočih tem in dogodkov. Podnebne spremembe so redno polnile naslovnice medijev, ne samo z vremenskimi ujmami, ampak tudi z vrsto temperaturnih in padavinskih rekordov. V svetovnem merilu so bili rekordno topli ali vsaj drugi najtoplejši vsi meseci v tem letu.

Segrevanje zemeljskega površja se v zadnjih letih pospešuje. Upanje, da bomo dvig povprečne svetovne temperature omejil na 1,5 °C nad predindustrijsko raven, se je letos razblinilo. Čeprav se leto še ni izteklo, lahko trdimo, da bo leto 2024 v svetovnem povprečju najtoplejše do zdaj in bo prvo, ki bo povprečje predindustrijske dobe preseženo za več kot 1,5 °C. Tudi podnebne projekcije za leto 2025 kažejo, da bo to verjetno eno od treh najtoplejših let s podobno visoko svetovno povprečno temperaturo kot v letih 2024 in 2023.

K segrevanju največ prispeva vse večja vsebnost toplogrednih plinov v ozračju, vendar pa so k visoki povprečni svetovni temperaturi prispevala tudi naravna podnebna nihanja, predvsem tista v oceanih, in spremembe v odbojnosti zemeljskega površja za sončne žarke, predvsem zaradi krčenja površine, prekrite z morskim ledom, sprememb v vrsti in količini oblačnega pokrova ter krčenja tropskega pragozda. Skrb vzbuja tudi taljenje permafrosta in s tem sproščanje metana v ozračje.

Vse bolj zapletene politične razmere v svetu se odražajo tudi s slabitvijo mednarodnega prizadevanja, da bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Podnebna konferenca v Bakuju ni prinesla odmevnega premika v svetovnem naslavljanju podnebnih sprememb. V ospredju ostajajo finančni tokovi, manj izpostavljena so bila prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, še manj pozornosti je bilo namenjene novim, do okolja prijaznim tehnologijam, prilagajanju in učinkovitemu ukrepanju ob vse pogostejših vremenskih in vodnih ujmah ter krepitvi odpornosti nanje.

Seveda pa segrevanje zemeljskega površja še zdaleč ni edini pereč okoljski problem, s katerim se sooča človeštvo. Krožno gospodarstvo si v praksi le počasi utira pot, še vedno je odpadkov preveč in premajhen delež jih recikliramo. Če odpadke vidimo, pa je siromašenje biotske raznovrstnosti v vsakdanjem življenju mestnega prebivalstva manj opazno, a kljub temu velika grožnja za zdravje ekosistemov in s tem ljudi.

V zimskih mesecih nas v mestih ob mirnem vremenu pogosto pesti povečana onesnaženost zraka. Čeprav nam je v Evropi uspelo v zadnjih desetletjih močno zmanjšali onesnaženost zraka, je Evropska agencija za okolje objavila podatek, da je skoraj 240.000 smrti na leto v Evropski uniji mogoče pripisati izpostavljenosti drobnim delcem v zraku. Spodbudno pa je, da so začela ta mesec veljati nova pravila o kakovosti zunanjega zraka, s katerimi se bomo v Evropi v prihodnjih letih približali priporočilom Svetovne meteorološke organizacije glede mejnih vrednosti kakovosti zraka.