Kolumna Tanje Jakše Gazvoda: Kazen učinkovita, če je hitra
Ob spremljanju razpisanih kazenskih obravnav na okrajnih ter okrožnih sodiščih na Dolenjskem in v Posavju kar bode v oči dejstvo, da je velik delež obtoženih oziroma obdolženih Romov. Od tega, da ti stopijo pred roko pravice in da je sodba na koncu pravnomočna, lahko preteče precej vode. Najprej so tu težave z vročanjem vabila. Če sodišču uspe premagati prvo prepreko, je vprašanje, ali se obtoženi odzove vabilu, ničkolikokrat je potrebna prisilna privedba, v skrajnih primerih celo pripor za zagotovitev navzočnosti.
Potem se na sodišču obtoženi domisli, da bi odvetnika prek brezplačne pravne pomoči. To je njegova pravica in zakaj je ne bi izkoristil, sodišče pa mu jo mora omogočiti. Odvetnik se, takšna je njegova dolžnost, z vsemi močmi postavi v bran obtoženemu, mnogokrat tudi z nerazumnimi predlogi, ki jih mora sodišče pač obravnavati.
Nemalokrat se zgodi, da je za storilca časovna odmaknjenost dogodka pri izreku sodbe olajševalna okoliščina.
Čas pa teče in nemalokrat se zgodi, da je za storilca prav časovna odmaknjenost dogodka pri izreku sodbe olajševalna okoliščina, ki se odraža v milejši kazni, čeprav je jasno, da je kazen učinkovita le takrat, če je izrečena hitro. In kadar ni, je to sporočilo storilcem, da naš pravosodni sistem ni ravno učinkovit, kar jim daje novega zagona na kriminalni poti. K podaljševanju časa do pravnomočnosti sodbe svoje prispevajo še daljši roki za vložitev pritožbe, ki sicer gredo v korist strank, in premajhna odločnost pritožbenega sodišča, ki vse prevečkrat zadeve vrača v ponovno sojenje nižjim sodiščem, namesto da bi v primerih, ko je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, le sodilo o kazenski sankciji.
Nova sodna reforma, ki naj bi začela veljati v začetku leta 2027, bo prinesla večjo centralizacijo sodišč, katere cilj naj bi bila bolj enakomerna porazdelitev in obremenitev sodnikov. Teh ima Slovenija, če gledamo statistiko, dovolj, v primerjavi z evropskimi državami jih imamo celo dvakrat več od evropskega povprečja, a te številke je treba po mnenju Vrhovnega sodišča gledati skozi prizmo specifike sodnega sistema. A posebnosti so očitne tudi v družbi in na sodiščih južno od Ljubljane, kjer zgolj številke rešenih primerov niso dejanska slika kriminala v družbi, ki ga na Dolenjskem in Posavju poleg romske problematike bremenita še povečano število tihotapcev migrantov.
