Kolumna Tanje Jakše Gazvoda: Mi zahtevamo asfalt!

Ravno sem v tejle kolumni želela razpredati o nesrečnih računalnikih in ministrici Stojmenovi Duh, ki kljub zanjo sila neugodnim ugotovitvam računskega sodišča in javne agencije za varstvo konkurence še vedno uživa zaupanje prvega med ministri, predsednika vlade Roberta Goloba, ko mi zazvoni telefon. »Ste edini, ki si upate poročati o tem, kakšno je pri nas življenje z Romi. Povejte celi Sloveniji, da z njimi nimate težav le na Dolenjskem, pač pa jih imamo tudi mi, v Beli krajini,« je rekel obupani klicatelj.

Opisal je dogajanje v enem od romskih naselij, ki je postavljeno večinoma na tuji zemlji in kjer so želeli komunalni delavci prejšnji teden urediti kanalizacijsko omrežje. Romi so blokirali gradnjo in nadaljevanje del pogojevali s položitvijo asfalta v naselju. Zadeva se je tako stopnjevala, da sta dva Roma napadla direktorja komunalnega podjetja, prejel je celo udarec in je moral v naglici zapustiti naselje. Čeprav se je pozneje v naselje pripeljal v spremstvu policije, so znova skočili vanj. Dogajanje je spremljalo kakšnih sto Romov, podivjana množica pa je vpila in zahtevala asfalt. Prepričevanja, da je kanalizacijsko omrežje pogoj za zdravo življenjsko okolje in nadaljevanje urejanja naselja, niso zalegla. Če so starejši Romi, ki še imajo moralni čut, le ob strani opazovali vpitje množice, pa so bili najbolj pogumni in agresivni mlajši, tisti komaj polnoletni in kakšno leto starejši.

O težavah poročajo tudi z drugih koncev Bele krajine, ne le iz bližine romskih naselij, vse več težav imajo tudi z Romi, ki so se naselili v urejena naselja. Gre za tatvine, izsiljevanja ter uničevanja zasebne ali skupne lastnine. Zdaj, na primer, ko je v romskem naselju Lokve avtobusno postajališče gorelo šestič, so tudi na občini obupali nad obnovo.

»Njim je dovoljeno vse, občani pa smo nemočni, ker se zanašamo na odgovorne, ki bi morali vse enakovredno obravnavati. V Ljubljani na težave, s katerimi se soočamo tu, gledajo ignorantsko, ker nimajo neposrednega stika z Romi,« pove Belokranjec in doda, da je iz leta v leto hujše, tako kot na Dolenjskem pa tudi v Beli krajini čakajo na kak ukrep vlade. To so oblastniki obljubili lani, ko so gladko povozili predloge enajstih županov z več kot 31 tisoč podpisi državljanov. Se bo moralo zgoditi res kaj hujšega, da se bodo tam v Ljubljani zganili?