Kolumna Tanje Jakše Gazvoda: Nestrpni? Z razlogom.
»Samo mir bi rada. In da ne živim v nenehnem strahu. Zdaj si zvečer niti iz hiše ne upam več,« mi je pred dnevi obupana potarnala prijateljica. Živi v neposredni bližini največjega dolenjskega romskega naselja in skupaj s sosedi obupuje nad razmerami, ki jih je pravzaprav zakuhala država sama. Pozivi k reševanju romske problematike prihajajo tudi z drugih koncev Dolenjske. »Število Romov v občini ogroža normalno bivanje in izvajanje šolskih programov, Romi povzročajo škodo, znova gradijo nove nelegalne objekte in še bi lahko naštevali. Zato občina Škocjan na pobudo ministra Aleša Hojsa organizira skupen sestanek s povabilom predstavnikov posameznih ministrstev,« so v vabilu za jutrišnji sestanek med drugim zapisali v upravi občine Škocjan. Podoben sestanek je bil pred mesecem dni v Brežicah, prejšnji teden so se z vodstvom novomeške policijske uprave sestali v delu krajevne skupnosti Bučna vas, danes bo takšno srečanje še na drugi strani iste skupnosti.
Veliko besed, obljub, predlogov, ki pa so v praksi težko izvedljivi. Vedno namreč, ko govorimo o obveznostih Romov, trčimo v njihove pravice, zavoljo katerih je večina služb neučinkovitih, stanje pa se ravno zaradi neukrepanja le slabša. So posamezniki, ki želijo in se trudijo, da bi izstopili iz bede povprečnega romskega življenja, velika večina pa sledi temu, kar ponuja država: živeti od vseh mogočih socialnih pomoči, izkoristiti vse pravice, ki jim pripadajo, in nič delati. Samo primer zdaj že bivšega črnomaljskega romskega občinskega svetnika, ki je z družino dilal drogo in živel lagodno življenje, o katerem delavni Slovenec le sanja. No, če sta po eni strani odlično služila z nezakonitimi posli, ju je pri tem izdatno podpirala država – oba sta namreč prejemnika socialnih pomoči in otroških dodatkov, na sodišče pa sta prišla vsak s po dvema odvetnikoma, enega je vsakemu plačala država, drugega sta si plačala sama.
Ljudje, ki živijo ob romskih naseljih, politikom ne verjamejo več. Ne levim ne desnim. Niti politične zdrahe jih ne zanimajo kaj dosti, obupani so zaradi lastne varnosti, čeprav so s strani tistih, ki živijo daleč stran od teh problemov, označeni za nestrpneže. So se pa zdaj v delu Novega mesta odločili, da v svoje naselje namestijo kamere. In zanimivo, o kamerah razmišljajo celo na novomeški občini, zaradi nenehnega vandalizma jih bodo, kot kaže, namestili kar v romsko naselje.
