Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Pa strpni bodite!

Še imam pred očmi pridnega in preprostega možaka, ki na sodišču ni mogel krotiti jeze zaradi Roma iz sosednje vasi, ki mu je vlomil v hišo in ukradel vse prihranke, pripravljene za novo streho. Predrznež je bil, ker ima prazen kazenski list, obsojen na pogojno, gospod pa denarja nikoli ne bo videl.

Zdaj, ko sem bila tudi sama žrtev vlomilcev, lažje razumem bes oškodovanca. V mojem primeru so bili opaženi Romi iz Dobruške vasi, kako so oprezali okoli mojega avta, parkiranega na urejenem parkirišču nad vasjo. S pajserjem so na treh mestih poškodovali avto, potem pa razbili steklo vrat. 'Opomogli' so si za vsega 10 evrov, mene pa olajšali za tisočaka.

To se je zgodilo vsega 16 ur, preden je sosednjo občino prav zaradi romske problematike obiskal minister za notranje zadeve Poklukar. Ta je po sestanku zadovoljno povedal, da je prisluhnil ljudem, ki so povedali svoje izkušnje z romsko populacijo. A če bi on ali kdo od njegovih dobro plačanih sodelavcev bral naš časopis, mu ne bi bilo treba poslušati, saj bi vedel, kako je zaradi naraščajočega kriminala vse težje sobivanje z Romi, da zaradi posameznikov ni ogroženo le premoženje, pač pa celo življenja.

In bi on in njegova vladna ekipa sama ukrepala, ker mora, sestanek pa sploh ne bi bil potreben. Če bi bila seveda volja. A te, kot kaže, ni, čeprav je iz dneva v dan bolj očitno, da je varnostna problematika južno od Ljubljane ušla izpod nadzora. Tako si je minister z obljubo o jesenskem sestanku medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike le kupil nekaj časa.

Spremljati probleme malega človeka iz udobne klimatizirane pisarne v glavnem mestu ali pa težavam, obkrožen z varnostniki, prisluhniti na terenu, prav tako v pisarni, je seveda povsem nekaj drugega kot živeti s problemi, pri katerih lahko žrtve le nemočno opazujejo, kako si posamezniki vzamejo zakon v svoje roke in s svojim deviantnim obnašanjem kažejo in dokazujejo, da jim sistem ne more nič, da so oni tisti, ki držijo državo in poštene državljane v šahu.

V posmeh pravni državi in davkoplačevalcem. Tako daleč smo že padli, da je težko verjeti, da se stanje lahko izboljša, čeprav je rešitev povsem enostavna: samo enaka merila za vse naj veljajo.