Kolumna Tomaža Miheliča: Eno samo zdravje

Dolgo sem načrtoval, da obudim spomin na eno mojih najljubših otroških poletnih aktivnosti. Medtem ko je večina sošolcev že veselo pakirala kovčke za družinski skok na morje, sem jaz komaj čakal, da pograbim rdeče vedro in plastični lonček ter se v spremstvu vsaj enega od staršev podam v gozd. Tam me je čakalo kraljestvo pritlikavih grmičkov, na katerih so se skrivale majhne, okrogle, modro črne jagode z značilnim okusom in trdovratnim barvilom. Na Koroškem smo jih zaradi tega poimenovali kar črnice, saj so bile roke in usta po uspešni beri ali slastni pojedini močno obarvane.

Prvi pravi sončen junijski vikend je bil zato idealen, da jo končno popiham med listavce in iglavce. V družbi prijatelja in njegove mame sem kakor neučakan otročaj navijal, da jo čim bolj zgodaj ucvremo v hosto. Že kot malčku so mi to pravilo vcepili v zavest, da je rana ura pri obiranju gozdnih plodov zlata vredna. In smo se povzpeli v višave v upanju, da naletimo na čim debelejše borovnice. Kar skomine so mi preplavile telo, ko so se mi pred očmi slikali prizori iz osnovnošolskih let. Takrat smo si z nabiranjem in prodajo borovnic na tržnici prislužili prvo plačilo, z njim pa smo si lahko privoščili boljšo opremo za naslednje šolsko leto. Torba in zvezki z najljubšimi risanimi junaki so bili znak, da je bila obiralna sezona zares uspešna, in moram priznati, da mi je šlo delo zelo dobro od rok.

Sicer sem se bolj od zapravljanja trdo prigaranega denarja veselil prihoda domov in zasluženega sladkanja, kajti vsak kleni nabiralec si je zaslužil skodelico borovnic s sladkorjem. Vsebino smo tako dolgo mečkali, da je nastala najbolj slastna marmelada in smo jo z neznanskim užitkom polizali do zadnje kapljice.

Takrat se nam ni niti sanjalo, da so borovnice nekakšno super živilo, saj ga celo znanstveniki uvrščajo na prvo mesto med sadjem in zelenjavo. Obogatene z antioksidanti preprečujejo številne bolezni, antocianin, ki jim daje značilno barvo, pa varuje nevrone v možganih. So izjemen vir vlaknin, folne kisline, kalcija, C-vitamina, za nameček pa blagodejno vplivajo na zaviranje staranja. Marsikomu se zdi nabiranje borovnic silno zamudno in dolgočasno opravilo, v resnici pa je odlična terapija, ob kateri lahko razbremenite misli, se nadihate svežega gozdnega zraka in spoznate pravo vrednost teh najmanjših sadežev na svetu.
Tisti, ki vihajo nos, ko izvejo, po kakšni ceni jih prodajajo nabiralci, jih v resnici še nikoli niso nabirali. To mi je dokazala dobra prijateljica, prepričana, da rastejo na drevju in so premajhne, zato jih mirne vesti nadomesti z debelimi ameriškimi, četudi vsebujejo do petkrat manj antocianina.

Strah pred medvedi in klopi je marsikoga motiviral, da se namesto v naravno okolje odpravi ponje v trgovino in se naužije pesticidov. Jaz pa sem si naposled le priskrbel zalogo in napolnil zamrzovalnik z mojim najljubšim sadjem. Prsti so sicer videti, kot da bi mi jih kdo priprl med vrata, a okus in zdravilni učinki avtohtonih borovnic iz slovenskih gozdov so vredni še tako trdovratnih madežev.