Kolumna Tomaža Miheliča: Plesno in ne plesnivo

Vsem tistim, ki menite, da so Zvezde plešejo mačji kašelj, eno navadno spakovanje in zvijanje na plesišču, naj namignem, da živite pod kamnom. Gre namreč za enega najbolj garaških, če ne celo najnapornejših projektov, kar sem jih izkusil, pa sem komaj dva tedna v plesnih čevljih. Žulje sem dobil celo tam, kjer se mi niti sanjalo ni, da se lahko naredijo. Ne gre za jamranje, kako otečene in boleče so noge ter drugi deli telesa, ampak zgolj za opis realnega stanja. Temu primerno so odzivi občinstva, v slogu da so nekateri nastopi zanič, povsem odveč.

Čisto vsak se pripravi po najboljših močeh in si zasluži aplavz, četudi je ta na začetku sezone še posnet. Izredne razmere zaradi koronavirusa so prizadele tudi naš projekt, saj so se na POP TV vestno odločili, da nas zaščitijo, in tako so tribune v studiu ostale prazne. Varnost je kakopak na prvem mestu in vsakršno zmrdovanje, češ da so sankcije pretirane, je odveč.

Pred nami je namreč še veliko napornih tednov in moramo biti v vrhunski kondiciji, da bomo lahko zdržali ta naporni tempo. Sicer pa smo sodelujoči v nekakšnem balonu, v katerega pride bore malo informacij iz vsakodnevnega dogajanja, zato nam je z vsesplošno paniko na srečo prizaneseno. Vse se vrti le okoli plesa, usklajevanja treningov, snemalnih dni, vaj pred kamerami, preizkušanja kostumov in, če verjamete ali ne, siceršnjih opravil.

Življenje se nam z začetkom turnirja ni ustavilo, ampak ga moramo vplesti v že tako natrpani urnik. Nekateri imajo družine, redne službe, projekte, ki jih ne morejo premakniti ali zamrzniti, zato ne bi bilo odveč, če naših nastopov ne gledate z očitki, ampak se poizkusite pri tem zabavati.

Morda se boste lažje vživeli, če se poizkusite vživeti v vlogo učenca, ki se mora v rekordno kratkem času naučiti nečesa, česar ni počel še nikoli. Poplesavanje osnovnih korakov na valeti in maturantskem plesu se resnično ne more primerjati z doslednim študijem korakov, postavljanjem blazinic stopal na pravo mesto, iztegovanjem nog, ustrezno držo, koordinacijo rok z deli telesa, izraznostjo in vsemi detajli, potrebnimi za približek visokim standardom strokovne komisije.

Poleg pretiranih kritik na račun naših izvedb se ljudje spravljajo tudi nad sodnike, ki zgolj opravljajo svoje profesionalno delo in bolj ali manj strogo ocenjujejo videno.

Čudi me to, da se nekateri nikakor ne morejo naveličati neprestanega nerganja, iskanja teorij zarot, vpletanja kuhinje v sleherni slovenski projekt, kot da živijo v vakuumu negativne energije. Ples osvobaja in prepustite se razgibanim korakom, ne nazadnje smo plesni narod, čeprav se nekateri vztrajno trudijo, da bi bili plesniv.