KOMENTAR
Kolumna Tomaža Miheliča: Različni nogavici, Predin in prostata
Raznorazne akcije na družabnih omrežjih iz leta v leto hranijo človeško naivnost in oblikujejo ljudi v odlične kandidate za nove meščane v deželi Butalcev.
Odpri galerijo
Namesto po nogavicah raje sezite po gledaliških vstopnicah in se potopite v čarobni svet malce drugačne Slovenske popevke. FOTO: SMG
Kdo si upa to, kdo si upa ono, bolj je bizarno, več uporabnikov doseže, v resnici pa sodelujoči zgolj zapravljajo svoj dragoceni čas, ki bi ga lahko namenili za kakšno koristnejšo aktivnost.
Pred časom so se polivali z ledeno vodo, si v usta tlačili žlice s cimetom, se postavljali v najrazličnejše poze in jih ovekovečili s fotografijami, zdaj pa nas izzivajo, ali si upamo na noge obuti dve različni nogavici. Menda bomo s tem pripomogli k večjemu zavedanju o problematiki oseb z downovim sindromom, kar je v resnici ravno toliko mogoče, kot da bomo preprečili raka prostate, če si bomo meseca novembra pustili rasti brke. In raja se spet angažira, da bi pokazala solidarnost, ter z vso vnemo objavlja, kako zelo tankočutni so, kot da se jim še nikoli poprej ni zgodilo, da bi po pomoti ali čisto zavestno, ker pač v predalu ni bilo več dveh enakih nogavic, čez podplate nataknili dve različni nogavici.
Vprašanje, čemu sploh služijo tovrstni nesmisli, je ustrezno, kajti stigme se ne odpravlja na facebooku, ampak v naših srcih. Tisti, ki so zares pogumni, se za tako ali drugače hendikepirane zavzamejo v družbi, ki jih zapostavlja in potiska na stranski tir. Raje obujte dva enakobarvna štumfa in se v njiju odpravite do prvega zavoda ter se preizkusite kot prostovoljci, saj boste le tako lahko najbolj neposredno spoznali tegobe različnih prirojenih ali pridobljenih okvar. S tem boste pokazali ne samo to, koliko vas je v hlačah, ampak tudi v duši. Še čudno, da si ob poslušanju Predina ne vlačijo na glavo spodnjih hlač in ne tiščijo svinčnikov v nosnice ter z objavami ne razkazujejo svojega razumevanja umetnikovega sporočila. Kaj pa, če bi se kdo domislil akcije, ki bi trajala 365 dni in bi vsak večer na svoj zid napisali nekaj spodbudnega. Morda tekmovanje v tem, kdo prizadene manj ljudi v enem tednu, kdo izreče manj žaljivk, se manjkrat obsojajoče obrne za drugimi ali kaže s prstom na vse, kar mu ni pogodu …
Hitro bi se utrudili in izgubili voljo, kajti za srečo je treba garati in sneti konjske plašnice, da si razširite obzorja in pogledate zunaj navidezne realnosti, ki je veliko bolj pisana od raznobarvnih nogavic.
Sicer pa so v Slovenskem mladinskem gledališču ustvarili čudovito predstavo z naslovom Slovenska popevka in vanjo vključili mladostnike ter malce starejše posameznike s težavami v razvoju. Med njimi so tudi takšni z downovim sindromom, in namesto da sledite črednemu nagonu v natikanju nožnih cap, si raje priskrbite vstopnico in podprite ta izjemni in vsega spoštovanja vredni projekt. Obljubim, da vas bo pobožal in pričaral povsem drugačen pogled na iskriva, nadarjena in ljubezniva bitja.
Pred časom so se polivali z ledeno vodo, si v usta tlačili žlice s cimetom, se postavljali v najrazličnejše poze in jih ovekovečili s fotografijami, zdaj pa nas izzivajo, ali si upamo na noge obuti dve različni nogavici. Menda bomo s tem pripomogli k večjemu zavedanju o problematiki oseb z downovim sindromom, kar je v resnici ravno toliko mogoče, kot da bomo preprečili raka prostate, če si bomo meseca novembra pustili rasti brke. In raja se spet angažira, da bi pokazala solidarnost, ter z vso vnemo objavlja, kako zelo tankočutni so, kot da se jim še nikoli poprej ni zgodilo, da bi po pomoti ali čisto zavestno, ker pač v predalu ni bilo več dveh enakih nogavic, čez podplate nataknili dve različni nogavici.
Vprašanje, čemu sploh služijo tovrstni nesmisli, je ustrezno, kajti stigme se ne odpravlja na facebooku, ampak v naših srcih. Tisti, ki so zares pogumni, se za tako ali drugače hendikepirane zavzamejo v družbi, ki jih zapostavlja in potiska na stranski tir. Raje obujte dva enakobarvna štumfa in se v njiju odpravite do prvega zavoda ter se preizkusite kot prostovoljci, saj boste le tako lahko najbolj neposredno spoznali tegobe različnih prirojenih ali pridobljenih okvar. S tem boste pokazali ne samo to, koliko vas je v hlačah, ampak tudi v duši. Še čudno, da si ob poslušanju Predina ne vlačijo na glavo spodnjih hlač in ne tiščijo svinčnikov v nosnice ter z objavami ne razkazujejo svojega razumevanja umetnikovega sporočila. Kaj pa, če bi se kdo domislil akcije, ki bi trajala 365 dni in bi vsak večer na svoj zid napisali nekaj spodbudnega. Morda tekmovanje v tem, kdo prizadene manj ljudi v enem tednu, kdo izreče manj žaljivk, se manjkrat obsojajoče obrne za drugimi ali kaže s prstom na vse, kar mu ni pogodu …
Hitro bi se utrudili in izgubili voljo, kajti za srečo je treba garati in sneti konjske plašnice, da si razširite obzorja in pogledate zunaj navidezne realnosti, ki je veliko bolj pisana od raznobarvnih nogavic.
Namesto po nogavicah raje sezite po gledaliških vstopnicah in se potopite v čarobni svet malce drugačne Slovenske popevke. FOTO: SMG
Sicer pa so v Slovenskem mladinskem gledališču ustvarili čudovito predstavo z naslovom Slovenska popevka in vanjo vključili mladostnike ter malce starejše posameznike s težavami v razvoju. Med njimi so tudi takšni z downovim sindromom, in namesto da sledite črednemu nagonu v natikanju nožnih cap, si raje priskrbite vstopnico in podprite ta izjemni in vsega spoštovanja vredni projekt. Obljubim, da vas bo pobožal in pričaral povsem drugačen pogled na iskriva, nadarjena in ljubezniva bitja.
