Kolumna Tomaža Miheliča: 'Žegnana' Voda
Odzivi in čestitke dežujejo celo iz tujine, kjer slovenske zmagovalce Eme sprejmejo precej topleje, kot jih na domači grudi.
Odpri galerijo
Ana Soklič nas je napojila z Vodo in si pripela evrovizijsko vozovnico. FOTO: MEDIASPEED.net
Sezona obrekovanja se je uradno odprla, saj se je zvrstil že 25. največji in najbolj gledani slovenski festival. Da je nasilje nad ženskami pri nas še vedno opevano kot statusni simbol, dokazuje odnos do naše Eme. Dama je vsako leto deležna pritlehnih udarcev, mastnih pljunkov in zahrbtnih brc. Obsojena na škandalozne sklepe je tudi tokrat obdržala svojo tradicijo. V preteklosti se je netil požar v zaodrju, pele so pesti, celo preklinjalo se je v eter, tokrat pa so se kopja lomila na nič krivem Jezusu Kristusu.
Revčku ni bilo dovolj trpljenja s pribijanjem na križ, zdaj se je po zaslugi zmagovalke Ane Soklič znašel še v središču cirkusa. »Jezusu je mesto v cerkvi, ne pa na glasbenem odru,« je v telefonskem sporočilu bentila globoko verna babica ene od plesalk na sobotnem spektaklu. Tudi mene je zbodla vnaprej zrežirana in dobro premišljena izjava pevke z izjemnim glasom in privlačnim obrazom. Prav nič spontanega ni bilo v besedičenju, da je samo Kristus tisti, ki nas po njenem prepričanju lahko vodi. Morda njo, mene in nešteto drugih zagotovo ne. Vse skupaj je bila milo rečeno nepotrebna patetika, in odzivi so temu primerno burni.
Ne gre za izbruhe netolerance, kajti vsakdo ima pravico v nekaj verovati, pa naj si bo to v mogočnega strica, ki je hodil po vodi in vstal od mrtvih, v bradatega Božička ali Sneguljčico in sedem palčkov. Če zanemarimo ta precej neposrečen poizkus pridige in prisiljeno križanje v trenutku, ko so bile kamere uperjene v superfinalistki, bi bilo najbolj grešno pozabiti na celoten izbor. S tem ne mislim na preostale skladbe, večinoma precej mizerne in hitro pozabljive. Ovacije in bučni aplavz si zaslužijo predvsem organizatorji, torej razvedrilni oddelek nacionalne televizije z odgovornim urednikom Vanjo Vardjanom in direktorico Natalijo Gorščak na čelu. Vsak detajl je bil odlično izpeljan, glavna zvezda večera pa je bil vnovič izjemni Klemen Slakonja. Gledalce je pretental že z uvodno točko, ko je večina nasedla, da mu je na glavo resnično padla ogromna luč. Še bolj epski pa je bil venček vseh slovenskih dosedanjih predstavnikov na Evroviziji, za katerega se je voditelj s pomočjo spretnih prstov maskerja Empere prelevil v kar 31 različnih karakterjev. Odzivi in čestitke dežujejo celo iz tujine, kjer slovenske zmagovalce Eme sprejmejo precej topleje, kot jih na domači grudi.
Ana je dobesedno pometla s konkurenco, saj smo se ob njenem nastopu navzoči v studiu 1 od nabreklih kocin spremenili v ježe. Iz hudičeve globine se je povzpela do božjih višav in uprizorila eno najbolj dramatičnih točk doslej. Da so bile njene tri minute še bolj pompozne, se je pobrigala uigrana četvorka, v kateri so zadnja leta režiser Nejc Levstik, scenografka Greta Godnič, mojster luči Črt Birsa in oblikovalec videovsebin za LED-zaslone Den Baruca. Po razglasitvi je od nervoze in pričakovanj marsikomu odtekla voda in morda se bo prav zavoljo te esencialne življenjske dobrine na velikem evrovizijskem odru v Rotterdamu rodila ena najbolj odmevnih slovenskih uvrstitev. Če si bo Sokličeva pred nastopom kariere poplaknila grlo še z dopingom v obliki 'žegnane' vode, bo tudi s pomočjo Kristusa osupnila Evropo, da nam bo ta končno namenila krvavo zasluženih 12 točk.
Revčku ni bilo dovolj trpljenja s pribijanjem na križ, zdaj se je po zaslugi zmagovalke Ane Soklič znašel še v središču cirkusa. »Jezusu je mesto v cerkvi, ne pa na glasbenem odru,« je v telefonskem sporočilu bentila globoko verna babica ene od plesalk na sobotnem spektaklu. Tudi mene je zbodla vnaprej zrežirana in dobro premišljena izjava pevke z izjemnim glasom in privlačnim obrazom. Prav nič spontanega ni bilo v besedičenju, da je samo Kristus tisti, ki nas po njenem prepričanju lahko vodi. Morda njo, mene in nešteto drugih zagotovo ne. Vse skupaj je bila milo rečeno nepotrebna patetika, in odzivi so temu primerno burni.
Ne gre za izbruhe netolerance, kajti vsakdo ima pravico v nekaj verovati, pa naj si bo to v mogočnega strica, ki je hodil po vodi in vstal od mrtvih, v bradatega Božička ali Sneguljčico in sedem palčkov. Če zanemarimo ta precej neposrečen poizkus pridige in prisiljeno križanje v trenutku, ko so bile kamere uperjene v superfinalistki, bi bilo najbolj grešno pozabiti na celoten izbor. S tem ne mislim na preostale skladbe, večinoma precej mizerne in hitro pozabljive. Ovacije in bučni aplavz si zaslužijo predvsem organizatorji, torej razvedrilni oddelek nacionalne televizije z odgovornim urednikom Vanjo Vardjanom in direktorico Natalijo Gorščak na čelu. Vsak detajl je bil odlično izpeljan, glavna zvezda večera pa je bil vnovič izjemni Klemen Slakonja. Gledalce je pretental že z uvodno točko, ko je večina nasedla, da mu je na glavo resnično padla ogromna luč. Še bolj epski pa je bil venček vseh slovenskih dosedanjih predstavnikov na Evroviziji, za katerega se je voditelj s pomočjo spretnih prstov maskerja Empere prelevil v kar 31 različnih karakterjev. Odzivi in čestitke dežujejo celo iz tujine, kjer slovenske zmagovalce Eme sprejmejo precej topleje, kot jih na domači grudi.
Ana je dobesedno pometla s konkurenco, saj smo se ob njenem nastopu navzoči v studiu 1 od nabreklih kocin spremenili v ježe. Iz hudičeve globine se je povzpela do božjih višav in uprizorila eno najbolj dramatičnih točk doslej. Da so bile njene tri minute še bolj pompozne, se je pobrigala uigrana četvorka, v kateri so zadnja leta režiser Nejc Levstik, scenografka Greta Godnič, mojster luči Črt Birsa in oblikovalec videovsebin za LED-zaslone Den Baruca. Po razglasitvi je od nervoze in pričakovanj marsikomu odtekla voda in morda se bo prav zavoljo te esencialne življenjske dobrine na velikem evrovizijskem odru v Rotterdamu rodila ena najbolj odmevnih slovenskih uvrstitev. Če si bo Sokličeva pred nastopom kariere poplaknila grlo še z dopingom v obliki 'žegnane' vode, bo tudi s pomočjo Kristusa osupnila Evropo, da nam bo ta končno namenila krvavo zasluženih 12 točk.
