URBANA MAMA
Kolumna Urbane mame: Kaj je danes v planu? Bolečina, aaa!
Ženske se lahko istočasno skoncentriramo na več stvari in v usklajevanju nalog in obveznosti, ja, kar razturamo.
Odpri galerijo
Eva Duša Hodnik. FOTO: Urbana mama
Kaj imamo pa danes v planu? je tisto vprašanje, ki mi ga On s kančkom ironije in z nasmeškom postavi večkrat tedensko. Ker me pač dobro pozna in ve, da imam jaz (kot vse druge ženske) vsak dan nekaj v planu. Jaz v odgovor vedno s ponosom povem, kaj vse sem uspela stlačiti v dnevni program. Včasih si rečem - Pa kako to, da jaz nisem tista ta spontana, ta divja in ta neobremenjena frajerska mama brez urnika in plana. Brez kakršnega koli plana! Ker zato.
Če pogledam Njega, se res ne morem pritoževati. Ker zna prav vse in doma pomaga pri vsem. AMPAK! Moški naredijo vse ob svojem času (čas pri njih ima non stop vklopljeno funkcijo snooze) in pa predvsem v svojem ritmu. LA-GA-NEM.
Plan (plan za popoldan, plan za jutri, plan za vikend, plan za karkoli) in dobro organiziranje dneva (kar pomeni spretnost in brzino in mojstrsko veščino! hvala) je nekaj kar močno spravlja ob živce prav vse moške. Beseda PLAN in ORGANIZIRANJE česarkoli jim enostavno zada neznosno bolečino. Aaa!
Nam ženskam pa je planiranje in organiziranje v krvi. Vse superženske, moje kozmos ženske vzornice, ženske, ki mislijo in razmišljajo, se (vsaj na videz) z lahkoto spopadajo z vsemi dnevnimi nalogami. So superiorne, neustavljive, lepe in dišeče sile, z gibkim telesom, čvrstim tonusom, skuhanimi zdravimi obroki, s čudovitim toplim domom, zadovoljnimi driskicami, srečnim možem, solidno kariero, pestrim družabnim življenjem in še, oja, in še s čim.
Ženske se lahko istočasno skoncentriramo na več stvari in v usklajevanju nalog in obveznosti, ja, kar razturamo. Naš čas se meri v enoti Takoj In Zdaj in imamo nadpovprečno sposobnost multitaskinga, kar je pa v resnici naše prekletstvo. Ker kolikokrat (neštetokrat, ane) smo rekle “pusti, bom jaz”, samo zato, ker smo vedele, da bo tako nekaj hitreje (ali pa sploh) narejeno. In zato počnemo veliko stvari naenkrat in tudi namesto drugih. A baje da naši možgani niso tako zelo uspešni pri obravnavi več nalog, kot me mislimo, da so. Produktivnost se zmanjša skoraj na polovico, če smo osredotočene na preveč stvari hkrati. Znanstveno dokazano. Ma, ne verjamem. Pojma nimajo.
Ok. Včasih (redko) pa tudi najboljšim in malo manj dobrim mojstricam multitaskinga spodleti. In doživiš kolaps sistema, ko se alineje pomešajo in fajli sesujejo (system error), ker si si naložila preveč. In se zgodi, da recimo ...
Pospraviš hrenovke v predal k bešteku, ne v hladilnik.
V trgovini želiš plačati z damskim vložkom, ne s kartico.
V sendvič narežeš košček prsta, ne salame.
Naliješ mleko v sok, ne v kavo.
Tankaš bencin, ne dizel.
Greš vozičkati v pižami, ne v oblačilih za ven.
Ne pospraviš joške po dojenju v poni kavarni. Pa bi jo morala?
Na strehi od avtomobila pustiš svoje najljubše rejbanke, ne otroka, huh.
Enemu od šefov na skype pošlješ vabilo na kavo, namesto sodelavki.
Prideš na šolski sestanek v sredo, namesto v četrtek.
Skupaj s prošnjo za službo pošlješ še seznam za v porodnišnico, namesto svojega CV-ja.
Pelješ hči k zobarju in ne k alergologu.
Odgovoriš z Ja, seveda! hčerki, na prošnjo Ali imamo lahko doma konja?
Resnica pa je ta, da se moškim ta naša ženska super sposobnost multitaskinga, planiranja in organiziranja sploh ne zdi šarmantna in ne prikupna, temveč kolerična in kaotična in pa povsem nepotrebna in odveč (kako prosim?). In to se, kljub vsem številnim alinejam, ki si jih ti, draga moja superwomen, s trudom in s švicanjem na koncu tistega, še enega izvrstno splaniranega dne, ponosno odkljukala “opravljeno”, aveš, ne bo nikoli spremenilo.
To veščino Kako Ti Vse Uspe? občudujemo in cenimo izključno samo ženske pri ženskah. Moški v tem ne vidijo nič posebnega (?!). Prej zelo iritantnega in motečega. Moški se nam bodo vedno samo čudili (in obračali z očmi, bolečina, aaa) in bodo še naprej raje živeli v svojem mirnem, brezbrižnem A MoramTakoj? paralelnem svetu. In delali vse v svojem ritmu. LA-GA-NEM.
Če pogledam Njega, se res ne morem pritoževati. Ker zna prav vse in doma pomaga pri vsem. AMPAK! Moški naredijo vse ob svojem času (čas pri njih ima non stop vklopljeno funkcijo snooze) in pa predvsem v svojem ritmu. LA-GA-NEM.
Plan (plan za popoldan, plan za jutri, plan za vikend, plan za karkoli) in dobro organiziranje dneva (kar pomeni spretnost in brzino in mojstrsko veščino! hvala) je nekaj kar močno spravlja ob živce prav vse moške. Beseda PLAN in ORGANIZIRANJE česarkoli jim enostavno zada neznosno bolečino. Aaa!
Nam ženskam pa je planiranje in organiziranje v krvi. Vse superženske, moje kozmos ženske vzornice, ženske, ki mislijo in razmišljajo, se (vsaj na videz) z lahkoto spopadajo z vsemi dnevnimi nalogami. So superiorne, neustavljive, lepe in dišeče sile, z gibkim telesom, čvrstim tonusom, skuhanimi zdravimi obroki, s čudovitim toplim domom, zadovoljnimi driskicami, srečnim možem, solidno kariero, pestrim družabnim življenjem in še, oja, in še s čim.
Ženske se lahko istočasno skoncentriramo na več stvari in v usklajevanju nalog in obveznosti, ja, kar razturamo. Naš čas se meri v enoti Takoj In Zdaj in imamo nadpovprečno sposobnost multitaskinga, kar je pa v resnici naše prekletstvo. Ker kolikokrat (neštetokrat, ane) smo rekle “pusti, bom jaz”, samo zato, ker smo vedele, da bo tako nekaj hitreje (ali pa sploh) narejeno. In zato počnemo veliko stvari naenkrat in tudi namesto drugih. A baje da naši možgani niso tako zelo uspešni pri obravnavi več nalog, kot me mislimo, da so. Produktivnost se zmanjša skoraj na polovico, če smo osredotočene na preveč stvari hkrati. Znanstveno dokazano. Ma, ne verjamem. Pojma nimajo.
Ok. Včasih (redko) pa tudi najboljšim in malo manj dobrim mojstricam multitaskinga spodleti. In doživiš kolaps sistema, ko se alineje pomešajo in fajli sesujejo (system error), ker si si naložila preveč. In se zgodi, da recimo ...
Pospraviš hrenovke v predal k bešteku, ne v hladilnik.
V trgovini želiš plačati z damskim vložkom, ne s kartico.
V sendvič narežeš košček prsta, ne salame.
Naliješ mleko v sok, ne v kavo.
Tankaš bencin, ne dizel.
Greš vozičkati v pižami, ne v oblačilih za ven.
Ne pospraviš joške po dojenju v poni kavarni. Pa bi jo morala?
Na strehi od avtomobila pustiš svoje najljubše rejbanke, ne otroka, huh.
Enemu od šefov na skype pošlješ vabilo na kavo, namesto sodelavki.
Prideš na šolski sestanek v sredo, namesto v četrtek.
Skupaj s prošnjo za službo pošlješ še seznam za v porodnišnico, namesto svojega CV-ja.
Pelješ hči k zobarju in ne k alergologu.
Odgovoriš z Ja, seveda! hčerki, na prošnjo Ali imamo lahko doma konja?
Resnica pa je ta, da se moškim ta naša ženska super sposobnost multitaskinga, planiranja in organiziranja sploh ne zdi šarmantna in ne prikupna, temveč kolerična in kaotična in pa povsem nepotrebna in odveč (kako prosim?). In to se, kljub vsem številnim alinejam, ki si jih ti, draga moja superwomen, s trudom in s švicanjem na koncu tistega, še enega izvrstno splaniranega dne, ponosno odkljukala “opravljeno”, aveš, ne bo nikoli spremenilo.
To veščino Kako Ti Vse Uspe? občudujemo in cenimo izključno samo ženske pri ženskah. Moški v tem ne vidijo nič posebnega (?!). Prej zelo iritantnega in motečega. Moški se nam bodo vedno samo čudili (in obračali z očmi, bolečina, aaa) in bodo še naprej raje živeli v svojem mirnem, brezbrižnem A MoramTakoj? paralelnem svetu. In delali vse v svojem ritmu. LA-GA-NEM.
