KOMENTAR
Kolumna Urbane mame: Modrost? Au, boli!
Reci kdaj Ne. Sploh, če si naučen, da vsem in vsemu a priori rečeš Ja.
Odpri galerijo
Eva Duša Hodnik. FOTO: osebni arhiv
Zrasel mi je modrostnik. Brez najave in opozorila. In zato tokrat ni bil kriv moj Mali za nočno nespanje, ampak utripajoči zob. Ne vem točno, kaj imajo zares modrostni zobje opraviti z modrostjo, ampak menda naj bi modrostniki svoje ime dobili zato, ker običajno izrastejo pozneje v življenju, ko naj bi bili mi modrejši kot takrat, ko so nam izrasli ostali stalni zobje. Abejžno.
Indijski duhovni učitelji, kitajski modreci, indijanski duhovne vodje, skratka vsi modreci (ne vem zakaj nobeden od teh ni blond?), vsak na svojemu koncu sveta, baje za svojo srečo ne potrebujejo drugih ljudi in zunanjih stvari, saj je njihovo notranje življenje neodvisno od okoliščin. Zunanje stvari jih sploh ne ganejo in ne vznemirjajo. Kako prosim?! In ali je to sploh mogoče?
Nekje na poti smo se mi izgubili. Ampak, če bomo prevzeli krmilo svojega življenja in bomo delali stvari KotJePrav, in sicer tako, da bomo vzor svojim malim driskicam (kar je tudi, seveda, naša odrasla starševska odgovornost, ane - ane, aha - aha), potem bomo verjetno kar na dobri poti, da bomo nekoč postali eni luštkani mali modri smrkci oziroma smrkete? Mogoče. In upam. Vsaj zase.
Malih modrosti se lahko naučiš kar tako sproti ob kavi s prijatelji (jaz imam en kup modrih prijateljev, ampak res), na otroškem igrišču (ko mamice kar strelajo vzgojne modrosti), na cesti (ko mi simpatičen On pomaha in se mi nasmehne, namesto, da mi pokaže sredinca, ker sem se mu res grdo vrinila), na socialnih omrežjih (če nimaš kaj pametnega za povedati, butneš gor en #quotesaboutlife). Skratka, vsepovsod same modrosti, če le znaš in zmoreš opazovati druge (in sebe, jasno) in pozorno poslušaš.
Jaz moram nujno osvojiti nekaj osnovnih življenjskih lekcij. Te sem nekje v rani mladosti prešpricala. Mogoče bom potem le na pravi poti do modre smrkete (zaenkrat je samo moja frizura tam-tam). In zato si ponavljam znova in znova in samo upam, da se bo enkrat nekaj od tega zakoreninilo, kot moj modrostnik:
Reci kdaj Ne. Sploh, če si naučen, da vsem in vsemu a priori rečeš Ja.
Reci Ne kavi z nekom, ki ti ne ustreza. Raje jo pij sam in kvačkaj ali vezi gobelin. Ročna dela so kul. Ok, definitivno bolj kul od kave v slabi družbi.
Reci Ne uslugam, ki jih delaš, ker se nekomu, v resnici, samo nekaj NeDa. Ker jutri se jim (tem istim, vedno enim te istim) ravno tako ne bo dalo.
Reci Ne svojemu otroku. Ker je to tvoja odgovornost in dolžnost. Ane - ane. Aha - aha.
Reci Ne izgovorom. Ker so dolgočasni. In ker za večino tvoje neaktivnosti ali prevelike aktivnosti niso krivi tvoj tip, partner, mož in ne tvoji otroci.
Reci Ne toksičnim odnosom. Zaradi očitnega razloga. Ker so toksični. In niso modri.
Reci Ne pretvarjanju. To je breme zate. In breme za druge. Če si smrketa, bodi smrketa.
Reci Ne jamranju. Vreme bo kurčevo. Pa kaj potem. Vzemi dežnik.
Reci Ne izdajanju skrivnosti in "nikomur ne povej" jemlji dobesedno. Boš kul.
Reci Ne grdemu opravljanju. Nalezljivo je. In to je samo Bad Karma.
Reci Ne večurnemu guglanju in visenju na telefonu. Izgubil boš fokus na pravih stvareh. Škoda.
Reci Ne prevodom (prevajanje ni lahkotno pitje kavice, daserazumemo) ali kakršnemu koli delu z nerazumnim rokom (do včeraj) in bednim plačilom (ČastimPivo plačilom).
Reci Ne "podarjenim" negam, kjer ti speglajo pol obraza, potem ti pa naredijo, tako mimogrede, eno luštkano prezentacijo kremice, ki je ravno DANES (če pa jaz nisem rojena pod srečno zvezdo, potem ne vem, kdo je) v hudi akciji in jo lahko vzameš celo NA OBROKE. Na 2 leti. Tenks.
Reci Ne zastonj potovanjam. Ker taka zastonj potovanja, zastonj lonci in zastonj sesanje tvojega jogija ne obstajajo. To že vsi vemo.
Reci Ne preumetnim trepalnicam in preumetnim nohtom. Aveš, takim, ki izgledajo, kot da živijo svoje življenje, ločeno od tvojega telesa. Ne izgleda. Nikakor.
Reci Ne plastičnim vrečkam. Ker so pač grde. In niso eko.
Reci Ne laganju v restavraciji, potem ko si na svoj steak čakal preveč, zapečen je bil pa tudi - preveč. Hotela sem minus, ne plus. "Je bilo vse v redu? Ja, hvala, vse je bilo super. Izvolite še napitnino."
Reci Ne laganju "Se slišiva za kavo" (čeprav je to sprejeta norma, kot da rečeš Adijo!) z nekom, s komur niti slučajno ne misliš iti na kavo. In to vesta oba. Če bi hotela, bi to kavo že zdavnaj spila. A jo nista. In jo tudi nikoli ne bosta.
Reci Ne preklinjanju. Ker ni lepo. Ha! Tukaj pa pogrnem na celi črti. Preklinjam in trobim, še posebej v avtu. In pa še posebej na kolesarje v mestu, da naj SpisDijo s ceste, na pločniku pa naj SpisDijo s pločnika. Ker se jim moram večno (od aprila do oktobra pa sigurno) umikati in paziti, da ne podrejo mene in pa mojih dveh malih driskic. Veš kaj. KoTeHebe! In ja, vem, I have a problem. Hebiga.
Kako zelo simpl, a? Modrost je sigurno nekje globoko skrita v meni. V to sem prepričana. Upam, da mi jo, tisto malo, kar jo imam trenutno zakoreninjene, ne izruvajo ven. Če pa že, pa, upam, da vsaj ne bo bolelo.
Indijski duhovni učitelji, kitajski modreci, indijanski duhovne vodje, skratka vsi modreci (ne vem zakaj nobeden od teh ni blond?), vsak na svojemu koncu sveta, baje za svojo srečo ne potrebujejo drugih ljudi in zunanjih stvari, saj je njihovo notranje življenje neodvisno od okoliščin. Zunanje stvari jih sploh ne ganejo in ne vznemirjajo. Kako prosim?! In ali je to sploh mogoče?
Nekje na poti smo se mi izgubili. Ampak, če bomo prevzeli krmilo svojega življenja in bomo delali stvari KotJePrav, in sicer tako, da bomo vzor svojim malim driskicam (kar je tudi, seveda, naša odrasla starševska odgovornost, ane - ane, aha - aha), potem bomo verjetno kar na dobri poti, da bomo nekoč postali eni luštkani mali modri smrkci oziroma smrkete? Mogoče. In upam. Vsaj zase.
Malih modrosti se lahko naučiš kar tako sproti ob kavi s prijatelji (jaz imam en kup modrih prijateljev, ampak res), na otroškem igrišču (ko mamice kar strelajo vzgojne modrosti), na cesti (ko mi simpatičen On pomaha in se mi nasmehne, namesto, da mi pokaže sredinca, ker sem se mu res grdo vrinila), na socialnih omrežjih (če nimaš kaj pametnega za povedati, butneš gor en #quotesaboutlife). Skratka, vsepovsod same modrosti, če le znaš in zmoreš opazovati druge (in sebe, jasno) in pozorno poslušaš.
Jaz moram nujno osvojiti nekaj osnovnih življenjskih lekcij. Te sem nekje v rani mladosti prešpricala. Mogoče bom potem le na pravi poti do modre smrkete (zaenkrat je samo moja frizura tam-tam). In zato si ponavljam znova in znova in samo upam, da se bo enkrat nekaj od tega zakoreninilo, kot moj modrostnik:
Reci kdaj Ne. Sploh, če si naučen, da vsem in vsemu a priori rečeš Ja.
Reci Ne kavi z nekom, ki ti ne ustreza. Raje jo pij sam in kvačkaj ali vezi gobelin. Ročna dela so kul. Ok, definitivno bolj kul od kave v slabi družbi.
Reci Ne uslugam, ki jih delaš, ker se nekomu, v resnici, samo nekaj NeDa. Ker jutri se jim (tem istim, vedno enim te istim) ravno tako ne bo dalo.
Reci Ne svojemu otroku. Ker je to tvoja odgovornost in dolžnost. Ane - ane. Aha - aha.
Reci Ne izgovorom. Ker so dolgočasni. In ker za večino tvoje neaktivnosti ali prevelike aktivnosti niso krivi tvoj tip, partner, mož in ne tvoji otroci.
Reci Ne toksičnim odnosom. Zaradi očitnega razloga. Ker so toksični. In niso modri.
Reci Ne pretvarjanju. To je breme zate. In breme za druge. Če si smrketa, bodi smrketa.
Reci Ne jamranju. Vreme bo kurčevo. Pa kaj potem. Vzemi dežnik.
Reci Ne izdajanju skrivnosti in "nikomur ne povej" jemlji dobesedno. Boš kul.
Reci Ne grdemu opravljanju. Nalezljivo je. In to je samo Bad Karma.
Reci Ne večurnemu guglanju in visenju na telefonu. Izgubil boš fokus na pravih stvareh. Škoda.
Reci Ne prevodom (prevajanje ni lahkotno pitje kavice, daserazumemo) ali kakršnemu koli delu z nerazumnim rokom (do včeraj) in bednim plačilom (ČastimPivo plačilom).
Reci Ne "podarjenim" negam, kjer ti speglajo pol obraza, potem ti pa naredijo, tako mimogrede, eno luštkano prezentacijo kremice, ki je ravno DANES (če pa jaz nisem rojena pod srečno zvezdo, potem ne vem, kdo je) v hudi akciji in jo lahko vzameš celo NA OBROKE. Na 2 leti. Tenks.
Reci Ne zastonj potovanjam. Ker taka zastonj potovanja, zastonj lonci in zastonj sesanje tvojega jogija ne obstajajo. To že vsi vemo.
Reci Ne preumetnim trepalnicam in preumetnim nohtom. Aveš, takim, ki izgledajo, kot da živijo svoje življenje, ločeno od tvojega telesa. Ne izgleda. Nikakor.
Reci Ne plastičnim vrečkam. Ker so pač grde. In niso eko.
Reci Ne laganju v restavraciji, potem ko si na svoj steak čakal preveč, zapečen je bil pa tudi - preveč. Hotela sem minus, ne plus. "Je bilo vse v redu? Ja, hvala, vse je bilo super. Izvolite še napitnino."
Reci Ne laganju "Se slišiva za kavo" (čeprav je to sprejeta norma, kot da rečeš Adijo!) z nekom, s komur niti slučajno ne misliš iti na kavo. In to vesta oba. Če bi hotela, bi to kavo že zdavnaj spila. A jo nista. In jo tudi nikoli ne bosta.
Reci Ne preklinjanju. Ker ni lepo. Ha! Tukaj pa pogrnem na celi črti. Preklinjam in trobim, še posebej v avtu. In pa še posebej na kolesarje v mestu, da naj SpisDijo s ceste, na pločniku pa naj SpisDijo s pločnika. Ker se jim moram večno (od aprila do oktobra pa sigurno) umikati in paziti, da ne podrejo mene in pa mojih dveh malih driskic. Veš kaj. KoTeHebe! In ja, vem, I have a problem. Hebiga.
Kako zelo simpl, a? Modrost je sigurno nekje globoko skrita v meni. V to sem prepričana. Upam, da mi jo, tisto malo, kar jo imam trenutno zakoreninjene, ne izruvajo ven. Če pa že, pa, upam, da vsaj ne bo bolelo.
