NA KOŽO
Kolumna Vesa Stojanova: Drek naš vsakdanji
S svojimi odpadki in naravo ravnamo kot svinja z mehom.
Odpri galerijo
Veso Stojanov.
FOTO: Leon Vidic
Šele ko se zgodi takšna katastrofa, kot so ji priča prebivalci Hoč in okoliških vasi pod Pohorjem zaradi na črno odvrženega komunalnega blata v hudourniški potok in njegovo bližino, se ljudje zavemo, da s svojimi odpadki in naravo ravnamo kot svinja z mehom. Da greš 200 kubičnih metrov smrdljivega odpadnega blata iz čistilne naprave zlit na pobočje in v potok nad botanični vrt v Pivoli, moraš biti ne samo brez vesti in solidarnostnega čuta do soljudi in narave, saj blato lahko ogrozi tamkajšnjo podtalnico in pitno vodo za okoliške ljudi, temveč na to lahko gledamo kot na eno najbolj zavržnih dejanj, kot na kriminal proti naravi in ljudem.
Če bi bilo to prvič, bi lahko morda našli majhen ščepec opravičila, da se je nevestni odlagalec pač zmotil in se ni povsem zavedal posledic svojega dejanja. A to ni bilo osamljeno dejanje ali zmota. Gre očitno za načrtno početje. Nekaj podobnega se je zgodilo prejšnji mesec, ko je nekdo – sumijo, da celo isti storilec – v gozdu pri Dramljah odložil 400 kubičnih metrov blata iz bioloških čistilnih naprav. Prav tako prihajajo na dan podobni primeri na Krasu in še drugod.
Poznavalci pravijo, da je tudi tu v ozadju denar. Odkar je lani Madžarska nehala odkupovati komunalno blato iz čistilnih naprav po Sloveniji, se je začelo zapletati, podjetja, ki odvažajo te odpadke, ga zdaj nekaj prodajo naprej Slovaški in Hrvaški, ne pa v celoti. Problem pa je nekje drugje. Lanski primer nezakonitega odlaganja odpadnega blata na Krasu je dovolj zgovoren. Inšpektorji voznika, ki je blato stresel v gozd, sicer niso oglobili, so pa z 32.000 evri kaznovali podjetje, ki je odvoz organiziralo. A to se nad globo ni pretirano pritoževalo, saj so za odvoz dobili 48.000 evrov. Celotna operacija se jim je še kako splačala.
Najbrž se je splačala tudi tistemu, ki je zdaj stresel smrdljive ostanke iz greznic v potok pri Hočah. Rešitev tega problema je na dlani. Najbrž ne bo težko najti, kdo je to storil, vse, kar mora država narediti, je, da storilca kaznuje s tako veliko kaznijo, da nobenemu več ne bo prišlo na misel, da bi to še kdaj počel.
Če bi bilo to prvič, bi lahko morda našli majhen ščepec opravičila, da se je nevestni odlagalec pač zmotil in se ni povsem zavedal posledic svojega dejanja. A to ni bilo osamljeno dejanje ali zmota. Gre očitno za načrtno početje. Nekaj podobnega se je zgodilo prejšnji mesec, ko je nekdo – sumijo, da celo isti storilec – v gozdu pri Dramljah odložil 400 kubičnih metrov blata iz bioloških čistilnih naprav. Prav tako prihajajo na dan podobni primeri na Krasu in še drugod.
Poznavalci pravijo, da je tudi tu v ozadju denar. Odkar je lani Madžarska nehala odkupovati komunalno blato iz čistilnih naprav po Sloveniji, se je začelo zapletati, podjetja, ki odvažajo te odpadke, ga zdaj nekaj prodajo naprej Slovaški in Hrvaški, ne pa v celoti. Problem pa je nekje drugje. Lanski primer nezakonitega odlaganja odpadnega blata na Krasu je dovolj zgovoren. Inšpektorji voznika, ki je blato stresel v gozd, sicer niso oglobili, so pa z 32.000 evri kaznovali podjetje, ki je odvoz organiziralo. A to se nad globo ni pretirano pritoževalo, saj so za odvoz dobili 48.000 evrov. Celotna operacija se jim je še kako splačala.
Najbrž se je splačala tudi tistemu, ki je zdaj stresel smrdljive ostanke iz greznic v potok pri Hočah. Rešitev tega problema je na dlani. Najbrž ne bo težko najti, kdo je to storil, vse, kar mora država narediti, je, da storilca kaznuje s tako veliko kaznijo, da nobenemu več ne bo prišlo na misel, da bi to še kdaj počel.
