NA KOŽO
Kolumna Vesa Stojanova: Kakšne vrednote neki?
Ta zgodba je sicer le še en kamenček v mozaiku, da ko gre za denar, in to velik denar, se pogosto pozablja na prijateljstva.
Odpri galerijo
Pariz 2021 FOTO: Mimi Podkrižnik
To, da je Francija prvič v zgodovini diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike poklicala domov v Pariz na dodatna posvetovanja svojega veleposlanika v Washingtonu pa tudi iz avstralske Canberre, v diplomatskem svetu močno odmeva.
Veleposlanika iz neke države pokličeš na posvetovanje domov, če gre v odnosih med državama kaj hudo narobe. To je sicer prvi korak, s katerim želi neka država pokazati, kako močno je nezadovoljna s politiko dotične države, a če gre pri tem za Francijo in ZDA, je ta korak toliko bolj pomenljiv in presenetljiv.
Razlog zanj in nekaj hudih in nič kaj diplomatskih besed, ki si jih je privoščil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian na račun Avstralije in Velike Britanije – prvi je očital laganje, dvoličnost, nespoštovanje že dogovorjenega, sosede na drugi strani Rokavskega preliva pa je označil za stalne oportuniste, ki spominjajo na peto kolo –, gre iskati v nedavno podpisanem sporazumu s kratico AUKUS.
Gre za sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo, po katerem naj bi si v okviru zavezništva delile informacije na področju umetne inteligence, računalniških zmogljivosti in podvodnih obrambnih zmogljivosti. Kar ne bi bilo nič spornega in se Francozi za to ne bi prav nič sekirali, če sporazum ne bi vključeval tudi jedrskih podmornic, ki naj bi jih Avstralcem dobavili Američani. To pa je Francoze zelo zapeklo in usekalo po žepu.
Francija in Avstralija sta namreč že pred časom sklenili dogovor, po katerem naj bi Francija Avstraliji prodala 12 konvencionalnih podmornic, vrednih nekje med 50 in 65 milijardami ameriških dolarjev. Zdaj je Avstralija ta sporazum preklicala in bo z odprtimi rokami sprejela ameriške jedrske podmornice. Canberra se zdaj sicer sklicuje na to, da so imeli že prej pomisleke, ali bodo francoske podmornice sploh zadostile avstralskim strateškim interesom, a dejstvo je, da se je porušilo oziroma močno zamajalo zaupanje med zaveznicami.
Ta zgodba je sicer le še en kamenček v mozaiku, da ko gre za denar, in to velik denar, se pogosto pozablja na prijateljstva, zavezništva, tudi skupne vrednote, s čimer se po navadi obkladajo in trkajo po prsih politiki po svetu. Pri denarju se vse konča in tudi začne.
Veleposlanika iz neke države pokličeš na posvetovanje domov, če gre v odnosih med državama kaj hudo narobe. To je sicer prvi korak, s katerim želi neka država pokazati, kako močno je nezadovoljna s politiko dotične države, a če gre pri tem za Francijo in ZDA, je ta korak toliko bolj pomenljiv in presenetljiv.
Razlog zanj in nekaj hudih in nič kaj diplomatskih besed, ki si jih je privoščil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian na račun Avstralije in Velike Britanije – prvi je očital laganje, dvoličnost, nespoštovanje že dogovorjenega, sosede na drugi strani Rokavskega preliva pa je označil za stalne oportuniste, ki spominjajo na peto kolo –, gre iskati v nedavno podpisanem sporazumu s kratico AUKUS.
Gre za sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo, po katerem naj bi si v okviru zavezništva delile informacije na področju umetne inteligence, računalniških zmogljivosti in podvodnih obrambnih zmogljivosti. Kar ne bi bilo nič spornega in se Francozi za to ne bi prav nič sekirali, če sporazum ne bi vključeval tudi jedrskih podmornic, ki naj bi jih Avstralcem dobavili Američani. To pa je Francoze zelo zapeklo in usekalo po žepu.
Francija in Avstralija sta namreč že pred časom sklenili dogovor, po katerem naj bi Francija Avstraliji prodala 12 konvencionalnih podmornic, vrednih nekje med 50 in 65 milijardami ameriških dolarjev. Zdaj je Avstralija ta sporazum preklicala in bo z odprtimi rokami sprejela ameriške jedrske podmornice. Canberra se zdaj sicer sklicuje na to, da so imeli že prej pomisleke, ali bodo francoske podmornice sploh zadostile avstralskim strateškim interesom, a dejstvo je, da se je porušilo oziroma močno zamajalo zaupanje med zaveznicami.
Ta zgodba je sicer le še en kamenček v mozaiku, da ko gre za denar, in to velik denar, se pogosto pozablja na prijateljstva, zavezništva, tudi skupne vrednote, s čimer se po navadi obkladajo in trkajo po prsih politiki po svetu. Pri denarju se vse konča in tudi začne.
