NA KOŽO
Kolumna Vesa Stojanova: Na začetku
Kača, ki so jo vzgojili Američani v Afganistanu, se je prelevila v pošast.
Odpri galerijo
Te dni, ko svet z zanimanjem zre v slike in posnetke, ki prihajajo s kabulskega letališča, kjer se množica ljudi dobesedno bori za vsak prosti sedež na letalih, ki letijo ven iz Afganistana, v strahu pred talibani in njihovim verskim fanatizmom, se je morda dobro spomniti, kaj je pripeljalo do tega, da tako rekoč ves svet trepeta za usodo Afganistancev. Ko enkrat izpustiš zle duhove iz steklenice, potem jih je preklemansko težko vrniti vanjo. To zdaj najbolj občutijo zlasti Američani, glavni nosilci večdesetletnega vpletanja v afganistanske zadeve, ki morajo priznati še en boleč poraz pri še enem poskusu, da bi po svoje delali red po svetu.
Afganistan je namreč krizno območje, ki prav zdaj čuti najhujše posledice hladne vojne in rivalstva med nekdanjima političnima blokoma. Ko so pred več kot štiridesetimi leti v Afganistan vkorakali vojaki tedanje Sovjetske zveze, da bi priskočili na pomoč afganistanskim komunistom ohraniti in obraniti oblast, so v Washingtonu že kmalu videli, da se ta ruska avantura lahko konča tako klavrno kot njihova v Vietnamu nekaj let prej. Začeli so spodbujati upor islamskih borcev, imenovanih mudžahidi, jih zalagali z denarjem in orožjem in upali, da bodo sprožili sveto muslimansko vojno proti sovjetskemu režimu.
V tej politični zaslepljenosti jih ni skrbelo, da se je v to vojno vključilo na desettisoče verskih radikalcev, skrajnežev, ki jih velika svetovna politika ni niti najmanj zanimala. Ti so želeli oblikovati svet po svojih skrajnih pogledih. Med njimi je bil tudi Osama bin Laden s svojo Al Kaido, ki je pred dvema desetletjema porušil znameniti Svetovni trgovinski center v New Yorku. Kača, ki so jo vzgojili Američani v Afganistanu, se je prelevila v pošast. Talibani, ki so potem v devetdesetih prevzeli oblast v deželi pod Hindukušem, so s svojim okrutnim načinom vladanja vzbujali strah in ogorčenje.
Ko so leta 2001 Američani na maščevalnem pohodu talibane pregnali z oblasti, so si mnogi oddahnili. A novi gospodarji v dvajsetih letih tudi zaradi imperialne miselnosti, nepoznavanja navad dežele in napačnega vlaganja denarja niso znali ali hoteli stabilizirati države in je narediti kolikor toliko normalne. Zdaj je tam, kjer je bila pred dvajsetimi leti.
Afganistan je namreč krizno območje, ki prav zdaj čuti najhujše posledice hladne vojne in rivalstva med nekdanjima političnima blokoma. Ko so pred več kot štiridesetimi leti v Afganistan vkorakali vojaki tedanje Sovjetske zveze, da bi priskočili na pomoč afganistanskim komunistom ohraniti in obraniti oblast, so v Washingtonu že kmalu videli, da se ta ruska avantura lahko konča tako klavrno kot njihova v Vietnamu nekaj let prej. Začeli so spodbujati upor islamskih borcev, imenovanih mudžahidi, jih zalagali z denarjem in orožjem in upali, da bodo sprožili sveto muslimansko vojno proti sovjetskemu režimu.
Kača, ki so jo vzgojili Američani v Afganistanu, se je prelevila v pošast.
V tej politični zaslepljenosti jih ni skrbelo, da se je v to vojno vključilo na desettisoče verskih radikalcev, skrajnežev, ki jih velika svetovna politika ni niti najmanj zanimala. Ti so želeli oblikovati svet po svojih skrajnih pogledih. Med njimi je bil tudi Osama bin Laden s svojo Al Kaido, ki je pred dvema desetletjema porušil znameniti Svetovni trgovinski center v New Yorku. Kača, ki so jo vzgojili Američani v Afganistanu, se je prelevila v pošast. Talibani, ki so potem v devetdesetih prevzeli oblast v deželi pod Hindukušem, so s svojim okrutnim načinom vladanja vzbujali strah in ogorčenje.
Ko so leta 2001 Američani na maščevalnem pohodu talibane pregnali z oblasti, so si mnogi oddahnili. A novi gospodarji v dvajsetih letih tudi zaradi imperialne miselnosti, nepoznavanja navad dežele in napačnega vlaganja denarja niso znali ali hoteli stabilizirati države in je narediti kolikor toliko normalne. Zdaj je tam, kjer je bila pred dvajsetimi leti.