Kolumna Vesa Stojanova: Premik?

V Houstonu v Teksasu so pokopali Georgea Floyda, žrtev policijskega nasilja v Minneapolisu. Vse od 25. maja, ko je beli policist skoraj devet minut s kolenom tiščal Floyda za vrat in ga tako ubil, do danes po Ameriki potekajo protesti in demonstracije, ki po številnosti in ostrini presegajo vse dosedanje, ki so potekale ob podobnih primerih rasno pogojenega policijskega nasilja. Kako se bo ves ta nemir v ZDA končal, je težko napovedati, a velika javna podpora protestom lahko nakazuje, da se utegne zdaj res nekaj spremeniti.

Če so bili do zdaj ob podobnih primerih protesti med pretežno črnskim prebivalstvom, je zdaj drugače. Protestirajo tudi v povsem belskih predelih ameriških mest in v vseh zveznih državah. Videti je, kot da je Američane dohitela njihova lastna preteklost, da so šele zdaj, ko je belski policist neusmiljeno klečal na vratu črnca, dokončno spoznali, da rasizem v njihovi državi še zdaleč ni izkoreninjen. Pa čeprav je od formalne ukinitve suženjstva minilo več kot 155 let oziroma sto manj od zakonske odprave segregacije po vseh ZDA.

Seveda je k tej »streznitvi« prispevala tudi koronavirusna kriza in posledično zelo veliko povečanje brezposelnosti, zaradi česar so ljudje še bolj dojemljivi za krivice in ogorčeni zaradi prizorov policijskega nasilja. Ob podatkih, da policisti po ZDA letno ubijejo dvakrat več črncev, kot znaša delež temnopoltega prebivalstva ZDA (13 odstotkov), ali da aretirajo tudi do trikrat več črncev zaradi preprodajanja ali posedovanja mamil kot belcev, čeprav raziskave kažejo, da odstotek črncev, ki se ukvarja z mamili, ni višji od deleža, ki ga imajo v celotni populaciji, očitki o še kako prisotnem rasizmu niso pretiravanje.

Policijska obravnava temnopoltega prebivalstva v ZDA je le en del problema. Predsodkov do črncev, s katerimi je še vedno bolj ali manj prežeta ameriška družba, je veliko tudi drugje in se še vedno marsikje odražajo pri iskanju služb in možnostih šolanja. Temnopolti praviloma dobijo le slabše plačana delovna mesta, in če ne bi bilo t. i. pozitivne diskriminacije, bi bila možnost vpisa črncev na ugledne univerze izjemno majhna, če ne celo onemogočena. Protesti kažejo, da ameriška družba res potrebuje premik v bolj enakopravno družbo, kar pa ni pogojeno le z odpravo rasistične miselnosti zgolj pri policiji.