NA KOŽO
Kolumna Vesa Stojanova: Samospoštovanje
Slovenija kot država ni znala ali hotela v Vidmarjevi vili videti njenega velikega simbolnega pomena za slovensko zgodovino.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
»Nimam pravice, da bi kot gostja v vaši državi delila nasvete. Zlasti kot Nemka ne. Lahko pa izrazim svojo hvaležnost za to, da smo bili Nemci po vsem tem trpljenju in grozotah, ki jih je naša država prizadejala neštetim ljudem, znova sprejeti v skupnost narodov. Za nas je to, da lahko do nekoč najhujših sovražnikov danes gojimo globoko prijateljstvo in se skupaj zavzemamo za boljši, pravičnejši svet, res veliko darilo,« je v ponedeljek ob odkritju spominske plošče ustanovitvi Osvobodilne fronte v Vidmarjevi vili v slovenščini izjavila nemška veleposlanica v Sloveniji Natalie Kauther.
Njeno izjavo bi sicer lahko sprejeli kot vljudnostno, a je v svojem bistvu veliko več kot to. Ker je znamenita Vidmarjeva vila v ljubljanski Rožni dolini že od leta 2016 v lasti nemške države in služi kot rezidenca nemških veleposlanikov v Sloveniji, je bila že pobuda nemškega veleposlaništva za postavitev spominske plošče v rezidenci veleposlanikov pomembno simbolno dejanje. Pa tudi njihovo zavedanje, kaj Vidmarjeva vila dejansko pomeni za Slovenijo.
Nemška veleposlanica se je dan pred praznikom upora torej ne samo opravičila za gorje, ki ga je Nemčija Sloveniji storila med drugo svetovno vojno, temveč je s tem in postavitvijo spominske plošče v svoji rezidenci dokazala svojo veličino in veličino države, ki se je zmogla pokesati za svoje grehe. Na žalost o Sloveniji tega ne moremo trditi.
Če pustimo ob strani politikantsko in močno ideološko obremenjeno videnje Osvobodilne fronte v manjšem delu slovenske politične in siceršnje javnosti, ostaja nesporno dejstvo, da Slovenija kot država ni znala ali hotela v Vidmarjevi vili videti njenega velikega simbolnega pomena za slovensko zgodovino. Stavbo, kjer je bila ustanovljena organizacija, ki je v marsičem položila temelje slovenske državnosti, je pred petimi leti raje prepustila trgu, kakor da bi jo dobila v svojo last in v njej uredila muzej ali spomenik nacionalnega pomena. Pa še predkupno pravico je imela.
Sicer ne država, temveč mesto Ljubljana, a to ni tako pomembno.
Še sreča, da je Vidmarjeva vila prišla v roke Nemcev, ki so nam zdaj tako nazorno pokazali, kako malo samospoštovanja imamo do lastne zgodovine.
Slovenija kot država ni znala ali hotela v Vidmarjevi vili videti njenega velikega simbolnega pomena za slovensko zgodovino.
Njeno izjavo bi sicer lahko sprejeli kot vljudnostno, a je v svojem bistvu veliko več kot to. Ker je znamenita Vidmarjeva vila v ljubljanski Rožni dolini že od leta 2016 v lasti nemške države in služi kot rezidenca nemških veleposlanikov v Sloveniji, je bila že pobuda nemškega veleposlaništva za postavitev spominske plošče v rezidenci veleposlanikov pomembno simbolno dejanje. Pa tudi njihovo zavedanje, kaj Vidmarjeva vila dejansko pomeni za Slovenijo.
Nemška veleposlanica se je dan pred praznikom upora torej ne samo opravičila za gorje, ki ga je Nemčija Sloveniji storila med drugo svetovno vojno, temveč je s tem in postavitvijo spominske plošče v svoji rezidenci dokazala svojo veličino in veličino države, ki se je zmogla pokesati za svoje grehe. Na žalost o Sloveniji tega ne moremo trditi.
Če pustimo ob strani politikantsko in močno ideološko obremenjeno videnje Osvobodilne fronte v manjšem delu slovenske politične in siceršnje javnosti, ostaja nesporno dejstvo, da Slovenija kot država ni znala ali hotela v Vidmarjevi vili videti njenega velikega simbolnega pomena za slovensko zgodovino. Stavbo, kjer je bila ustanovljena organizacija, ki je v marsičem položila temelje slovenske državnosti, je pred petimi leti raje prepustila trgu, kakor da bi jo dobila v svojo last in v njej uredila muzej ali spomenik nacionalnega pomena. Pa še predkupno pravico je imela.
FOTO: Tomi Lombar/delo
Sicer ne država, temveč mesto Ljubljana, a to ni tako pomembno.
Še sreča, da je Vidmarjeva vila prišla v roke Nemcev, ki so nam zdaj tako nazorno pokazali, kako malo samospoštovanja imamo do lastne zgodovine.
