NA KOŽO
Kolumna Vesa Stojanova: Voda na žalost ni refošk
Vinokoper je z duhovitim oglasom ljudi spomnil, da sta refošk in malvazija rešitev za žejo, če jim zmanjka vode.
Odpri galerijo
Eno najbolj temeljnih in tudi logičnih pravil oglaševanja je, da oglas mora pritegniti, najbolje je, če se o njem ljudje pogovarjajo, da pri nekaterih vzbudi navdušenje, pri drugih morda zgražanje, skratka, če neka reklama ne dobi ustreznega odziva v javnosti, je zagotovo čisto mimo. Takih reklam imamo v zadnjem času v Sloveniji veliko. Tistih za razne zobne paste ali pralne praške, ki so narejene po istem kopitu, prav nihče niti ne povoha več, kaj šele da bi jih pogledal ali si jih morda celo zapomnil.
A pred dnevi se je na Obali pojavil oglas, ki je razburil del javnosti, ki se je zlasti na družabnih medijih zmrdoval nad neprimernostjo oglasa Vinakopra na reklamnih panojih: »Ni vode? Brez skrbi, če je ni, smo tu mi!«, v času ko so primorske občine zaradi suše in železniške nesreče pri Hrastovljah uvedle redukcijo vode. Dežurni moralisti so na twitterju in facebooku celo zahtevali odstop direktorja Vinakopra, ki je z izjemno duhovitim reklamnim sporočilom ljudi spomnil, da če jim zmanjka vode, sta tu še vedno refošk in malvazija, ki lahko rešita marsikatero težavo z žejo. In seveda oglas je zadel žebljico na glavico.
Pravzaprav je učni primerek učinkovitega in dobrega oglasa, ki je dosegel svoj namen. Ljudje se o njem pogovarjajo in zagotovo ga ne bodo kar tako kmalu pozabili.
Vendar bolj vzbuja skrb to, da se je našla skupina ljudi, ki se tej reklami niso samo nasmejali, temveč so bili celo zgroženi, kaj hudiča pa se gredo v Vinakopru. Ne vemo, ali imajo ti nergači pomanjkanje smisla za humor ali enostavno ne morejo živeti, ne da bili proti čemu. Če so že zaradi duhovite reklame naredili vihar v kozarcu vode (ali refoška), si lahko predstavljate, kakšen vik in krik bi naredili, če bi, denimo, znano reklamo Studia marketing iz leta 1976 Rad imam mleko prestavili v današnji čas. Mlajšim bralcem svetujemo, naj si oglas ogledajo na youtubu, da bodo razumeli, za kaj gre, starejši pa se te reklame – ki je spet učni primer izvrstnega marketinškega sporočila – najverjetneje še zelo dobro spomnijo. Če ne drugače, po kipečih in poskakujočih prsih mladenke na vozičku za mleko.
A pred dnevi se je na Obali pojavil oglas, ki je razburil del javnosti, ki se je zlasti na družabnih medijih zmrdoval nad neprimernostjo oglasa Vinakopra na reklamnih panojih: »Ni vode? Brez skrbi, če je ni, smo tu mi!«, v času ko so primorske občine zaradi suše in železniške nesreče pri Hrastovljah uvedle redukcijo vode. Dežurni moralisti so na twitterju in facebooku celo zahtevali odstop direktorja Vinakopra, ki je z izjemno duhovitim reklamnim sporočilom ljudi spomnil, da če jim zmanjka vode, sta tu še vedno refošk in malvazija, ki lahko rešita marsikatero težavo z žejo. In seveda oglas je zadel žebljico na glavico.
Pravzaprav je učni primerek učinkovitega in dobrega oglasa, ki je dosegel svoj namen. Ljudje se o njem pogovarjajo in zagotovo ga ne bodo kar tako kmalu pozabili.
Vendar bolj vzbuja skrb to, da se je našla skupina ljudi, ki se tej reklami niso samo nasmejali, temveč so bili celo zgroženi, kaj hudiča pa se gredo v Vinakopru. Ne vemo, ali imajo ti nergači pomanjkanje smisla za humor ali enostavno ne morejo živeti, ne da bili proti čemu. Če so že zaradi duhovite reklame naredili vihar v kozarcu vode (ali refoška), si lahko predstavljate, kakšen vik in krik bi naredili, če bi, denimo, znano reklamo Studia marketing iz leta 1976 Rad imam mleko prestavili v današnji čas. Mlajšim bralcem svetujemo, naj si oglas ogledajo na youtubu, da bodo razumeli, za kaj gre, starejši pa se te reklame – ki je spet učni primer izvrstnega marketinškega sporočila – najverjetneje še zelo dobro spomnijo. Če ne drugače, po kipečih in poskakujočih prsih mladenke na vozičku za mleko.