Kolumna Vesa Stojanova: Zmedenost
Nekaj dni je vladala popolna zmeda, da nihče, niti policija, ni vedel, kateri predpis velja in kateri ne.
Odpri galerijo
Veso Stojanov. FOTO: Leon Vidic
Ali ste kdaj imeli ta občutek, da vam nekdo nekaj svetuje, pa še sam ni prepričan o tem, kar govori? Tako nekako je v ponedeljek deloval novi šef Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ko je razlagal, kako je po novem z nošenjem mask. Ali so obvezne ali niso. Tako nekako je izpadlo, da maske so sicer obvezne, razen če niso. Sicer pa je dovolj, da pogledate v predpis in si tam preberete, kdaj so obvezne in kdaj niso. Iz njegovega nastopa na Kacinovi tiskovni konferenci je zvenela, blago rečeno, nekakšna zmedenost, ki je človek ne bi pričakoval od možakarja, ki ga je Janševa vlada postavila na čelo organa, ki naj bi skrbel za javno zdravje.
A zmedenosti ni opaziti samo pri nasvetih oblasti, kaj naj sploh naredimo z maskami. Pri sproščanju ukrepov je zaznati toliko nedoslednosti in zmedenosti, kot da na oblasti ne vedo prav dobro, kaj počnejo. Tako je denimo vlada v štirih dneh kar trikrat čez noč spremenila pravila, kdaj morajo državljani Slovenije v karanteno in za koliko časa, če se vračajo iz tujine. Nekaj dni je vladala popolna zmeda, da nihče, niti policija, ni vedel, kateri predpis velja in kateri ne, kaj šele, da bi bili s tisti hip veljavnim predpisom seznanjeni ljudje, ki so se vračali v Slovenijo.
Podobno je veljalo tudi pri odpiranju šol. Nekaj časa se ni vedelo, kateri učenci bodo sploh šli nazaj v šole, kateri ne. Največja zmedenost obnašanja oblasti v času krize pa se je seveda pokazala pri obravnavi obolelih v domovih za starejše, kar je tudi imelo za posledico, da je koronavirus največ žrtev v Sloveniji terjal prav med stanovalci domov za upokojence.
In ob teh zmedenih potezah oblasti, za katere lahko mirne duše sklepamo, da so večinoma nastale v političnih in ne v strokovnih glavah, kako naj ji zaupamo, da tudi ukrepi, ki naj bi pomagali gospodarstvu, ne spadajo v isto kategorijo zmede. Eden takšnih nerazumljivih ukrepov je tudi ta, ki ne dovoljuje, da bi gostje v lokalih lahko ob kavi listali časopise. Sklicevanje na epidemiološko sliko ne pije vode, saj je dovoljena cela vrsta drugih, podobnih dejavnosti, pri katerih se prav tako lahko pojavi okužba. Bolj verjetno gre za maščevanje trenutnih oblastnikov medijskim hišam, ki ne pišejo tako, kot bi si oni želeli.
A zmedenosti ni opaziti samo pri nasvetih oblasti, kaj naj sploh naredimo z maskami. Pri sproščanju ukrepov je zaznati toliko nedoslednosti in zmedenosti, kot da na oblasti ne vedo prav dobro, kaj počnejo. Tako je denimo vlada v štirih dneh kar trikrat čez noč spremenila pravila, kdaj morajo državljani Slovenije v karanteno in za koliko časa, če se vračajo iz tujine. Nekaj dni je vladala popolna zmeda, da nihče, niti policija, ni vedel, kateri predpis velja in kateri ne, kaj šele, da bi bili s tisti hip veljavnim predpisom seznanjeni ljudje, ki so se vračali v Slovenijo.
Nekaj dni je vladala popolna zmeda, da nihče, niti policija, ni vedel, kateri predpis velja in kateri ne.
Podobno je veljalo tudi pri odpiranju šol. Nekaj časa se ni vedelo, kateri učenci bodo sploh šli nazaj v šole, kateri ne. Največja zmedenost obnašanja oblasti v času krize pa se je seveda pokazala pri obravnavi obolelih v domovih za starejše, kar je tudi imelo za posledico, da je koronavirus največ žrtev v Sloveniji terjal prav med stanovalci domov za upokojence.
In ob teh zmedenih potezah oblasti, za katere lahko mirne duše sklepamo, da so večinoma nastale v političnih in ne v strokovnih glavah, kako naj ji zaupamo, da tudi ukrepi, ki naj bi pomagali gospodarstvu, ne spadajo v isto kategorijo zmede. Eden takšnih nerazumljivih ukrepov je tudi ta, ki ne dovoljuje, da bi gostje v lokalih lahko ob kavi listali časopise. Sklicevanje na epidemiološko sliko ne pije vode, saj je dovoljena cela vrsta drugih, podobnih dejavnosti, pri katerih se prav tako lahko pojavi okužba. Bolj verjetno gre za maščevanje trenutnih oblastnikov medijskim hišam, ki ne pišejo tako, kot bi si oni želeli.
