Komentar Barbare Pance: Človečnost na psu
Simptomi človeškega topoumja so vseobči kronični sindrom brezobzirne družbe.
Odpri galerijo
Slovenija bo obstala. Javno življenje bo, vsaj tako je slutiti iz besed novega premierja, ugasnilo. Število okuženih eksponentno narašča, prave številke, so vse glasnejši strokovnjaki, v resnici sploh ne poznamo. Je pa znatno višja od formalnih zaznamb.
Vsak dan je novih okuženih, izvemo iz uradnih evidenc, za skoraj polovico več od minulega dne. Infektologi se najbolj bojijo italijanskega scenarija, kjer je zli duh davno ušel iz steklenice. Predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo prof. dr. Janez Tomažič predlaga, da se naše javno življenje ustavi za najmanj 14 dni. Le najnujnejše javne službe naj opravljajo svoje delo, prvenstveno v skrbi za osnovno dobrobit prebivalstva, vse ostalo, zagovarjajo tezo absolutne ohromitve življenja, lahko počaka. Predlogu je očitno naklonjen tudi novopečeni premier Janez Janša. Na potezi sta zdaj zdrava pamet in človečnost.
Stanje družbenega duha v kriznih situacijah, podobnim vojnim razmeram iz bližnje nam zgodovine, le da tokrat za sovražnikovo črto ni jasno določljivega nasprotnika, izvrže tudi najbolj nizkotne in sprevržene podstate človekove zavesti. Človečnost je na psu, kot da ne bi imeli skupnega sovražnika. Na vse to kaže vedenje posameznikov, ki ignorirajo strokovna navodila, so sovražni do bolnikov. V Šmarju pri Jelšah, kjer je župan na lastno pest zaprl šolo zaradi okužene učiteljice, so, kot slišimo iz lokalnega okolja, zagnali javni linč nad sodelavko, ki je pri bolnici prepoznala simptome.
Egoizem in človeška nespamet je sorodni element tudi pri šempetrskem zdravniku, ki je bolan sprejemal paciente. Simptomi človeškega topoumja so vseobči kronični sindrom brezobzirne družbe. Makedonska boginja v belem in direktorica klinike Nina Caca Biljanovska je po vrnitvi iz žarišč okužbe v Italiji znake okužbe namensko prezrla in povrhu grozila kolegom z odpovedjo, če bi jo prijavili. Ogrozila je nekaj sto ljudi.
Vrh ledene gore so ravno tisti, ki bi morali biti javni zgled. Poslanka LMŠ, denimo, je te dni mirno smučala v leglu virusov, se družila po lokalih in svoje nespametno početje ovekovečila s sebki; kot lahko lišimo iz kuloarjev, je v njeni poslanski skupini zaradi tega prava veselica. Podcenjujoč odnos do javnega zdravja je samo odraz tistega, kar smo zadnje dni lahko spremljali pri vladi v odhajanju.
Situacija, kot ji res še nismo bili priča, jih je paralizirala; nikoli pa ne bomo povsem jasno vedeli, ali so dejansko zamrazili na celi črti ali ne. Janšo, ki začenja svoj vladni postulat v polnem zamahu, resnično čaka huda ura. Kot nas vse.
Simptomi človeškega topoumja so vseobči kronični sindrom brezobzirne družbe.
Vsak dan je novih okuženih, izvemo iz uradnih evidenc, za skoraj polovico več od minulega dne. Infektologi se najbolj bojijo italijanskega scenarija, kjer je zli duh davno ušel iz steklenice. Predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo prof. dr. Janez Tomažič predlaga, da se naše javno življenje ustavi za najmanj 14 dni. Le najnujnejše javne službe naj opravljajo svoje delo, prvenstveno v skrbi za osnovno dobrobit prebivalstva, vse ostalo, zagovarjajo tezo absolutne ohromitve življenja, lahko počaka. Predlogu je očitno naklonjen tudi novopečeni premier Janez Janša. Na potezi sta zdaj zdrava pamet in človečnost.
Stanje družbenega duha v kriznih situacijah, podobnim vojnim razmeram iz bližnje nam zgodovine, le da tokrat za sovražnikovo črto ni jasno določljivega nasprotnika, izvrže tudi najbolj nizkotne in sprevržene podstate človekove zavesti. Človečnost je na psu, kot da ne bi imeli skupnega sovražnika. Na vse to kaže vedenje posameznikov, ki ignorirajo strokovna navodila, so sovražni do bolnikov. V Šmarju pri Jelšah, kjer je župan na lastno pest zaprl šolo zaradi okužene učiteljice, so, kot slišimo iz lokalnega okolja, zagnali javni linč nad sodelavko, ki je pri bolnici prepoznala simptome.
Egoizem in človeška nespamet je sorodni element tudi pri šempetrskem zdravniku, ki je bolan sprejemal paciente. Simptomi človeškega topoumja so vseobči kronični sindrom brezobzirne družbe. Makedonska boginja v belem in direktorica klinike Nina Caca Biljanovska je po vrnitvi iz žarišč okužbe v Italiji znake okužbe namensko prezrla in povrhu grozila kolegom z odpovedjo, če bi jo prijavili. Ogrozila je nekaj sto ljudi.
Vrh ledene gore so ravno tisti, ki bi morali biti javni zgled. Poslanka LMŠ, denimo, je te dni mirno smučala v leglu virusov, se družila po lokalih in svoje nespametno početje ovekovečila s sebki; kot lahko lišimo iz kuloarjev, je v njeni poslanski skupini zaradi tega prava veselica. Podcenjujoč odnos do javnega zdravja je samo odraz tistega, kar smo zadnje dni lahko spremljali pri vladi v odhajanju.
Situacija, kot ji res še nismo bili priča, jih je paralizirala; nikoli pa ne bomo povsem jasno vedeli, ali so dejansko zamrazili na celi črti ali ne. Janšo, ki začenja svoj vladni postulat v polnem zamahu, resnično čaka huda ura. Kot nas vse.
