NA KOŽO
Komentar Barbare Pance: Egoisti
Tisti, ki že desetletja dopuščajo mrcvarjenje šolskega sistema, znajo povzdigniti glas za svoje plače, za otroke pač ne.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec
Oblast ne bo več popuščala. Disciplinirati kanijo državni aparat. Pocepiti vse po spisku. Ravno ko smo izvedeli, da je med zanikovalci virusa in ukrepov manj slabše izobraženih in več načitanih, torej se sovražniki zdravja, pavšalno napisano, večinoma skrivajo po uradih ministrstev, upravnih enot in agencij.
Kmalu bodo na varnih stolčkih lahko sedeli le še preboleli in cepljeni. Vik in krik je pričakovati kaj kmalu, čeprav se privilegiranci s covid dodatki, delom od doma in ostalimi bonusi po javnih službah, vsaj kar se mene tiče, nimajo kaj pritoževati. Injekcija razuma za zdravljenje oholosti pa ne bi škodila niti izvoljencem ljudstva.
»Izvoljeni ljudje so samo naši uradniki in to je v Švici že dolgo zakoreninjeno. Ti uradniki se temu primerno vedejo,« aparat alpske enklave v srcu Evrope nosilec pomenljive teze, Miran Ališič, danes predvsem biznismen in novopečeni voditelj najtežje športne preizkušnje Exaton, pozna do obisti. Zadnja leta je tam njegov domicil. Tudi svoboda je v Švici sveta, je za Nedeljske novice zarohnel nekdaj prvi hripavi glas formule 1. Švica, deželica polnih bančnih trezorjev, s čimer se trdno oprijema statusa tretje najbogatejše države na svetu, je od nekdaj sen, ki mokri sanje Slovencev.
A svoboda je med potomci Viljema Tella, upornika in kljubovalca oblasti, vendarle razumljena drugače kot pri nas, ne kot razuzdana in brezmejna. Svobode nikakor ne gre enačiti s samovoljnostjo. Moja svoboda je vedno pogojena s svobodo drugega. Ljudje smo drug za drugega, brez tega sploh nismo ljudje, parafraziramo francoskega misleca Emmanuela Levinasa. Zanikovalci, anticepilci in atijanšisti, katerih ujetniki smo trenutno vsi, ki kolektivno odgovornost postavljamo pred lastni egoizem, ne iščejo svobode, ampak ogrožajo svobodo tistih, ki so zanjo pripravljeni prevzeti odgovornost do drugih.
A učitelj, o katerem pišemo, in vrsta njegovih kolegov, staršev, ki v šolo puščajo okužene otroke, kršijo karanteno, pripomorejo, da se razredi zapirajo kot po tekočem traku. In to tisti, ki že desetletja dopuščajo mrcvarjenje šolskega sistema, znajo povzdigniti glas za svoje plače, za otroke pač ne. Dvomim, da je kateri izmed njih zavrnil covid dodatek.
Tisti, ki že desetletja dopuščajo mrcvarjenje šolskega sistema, znajo povzdigniti glas za svoje plače, za otroke pač ne.
Kmalu bodo na varnih stolčkih lahko sedeli le še preboleli in cepljeni. Vik in krik je pričakovati kaj kmalu, čeprav se privilegiranci s covid dodatki, delom od doma in ostalimi bonusi po javnih službah, vsaj kar se mene tiče, nimajo kaj pritoževati. Injekcija razuma za zdravljenje oholosti pa ne bi škodila niti izvoljencem ljudstva.
»Izvoljeni ljudje so samo naši uradniki in to je v Švici že dolgo zakoreninjeno. Ti uradniki se temu primerno vedejo,« aparat alpske enklave v srcu Evrope nosilec pomenljive teze, Miran Ališič, danes predvsem biznismen in novopečeni voditelj najtežje športne preizkušnje Exaton, pozna do obisti. Zadnja leta je tam njegov domicil. Tudi svoboda je v Švici sveta, je za Nedeljske novice zarohnel nekdaj prvi hripavi glas formule 1. Švica, deželica polnih bančnih trezorjev, s čimer se trdno oprijema statusa tretje najbogatejše države na svetu, je od nekdaj sen, ki mokri sanje Slovencev.
FOTO: Blaž Samec
A svoboda je med potomci Viljema Tella, upornika in kljubovalca oblasti, vendarle razumljena drugače kot pri nas, ne kot razuzdana in brezmejna. Svobode nikakor ne gre enačiti s samovoljnostjo. Moja svoboda je vedno pogojena s svobodo drugega. Ljudje smo drug za drugega, brez tega sploh nismo ljudje, parafraziramo francoskega misleca Emmanuela Levinasa. Zanikovalci, anticepilci in atijanšisti, katerih ujetniki smo trenutno vsi, ki kolektivno odgovornost postavljamo pred lastni egoizem, ne iščejo svobode, ampak ogrožajo svobodo tistih, ki so zanjo pripravljeni prevzeti odgovornost do drugih.
A učitelj, o katerem pišemo, in vrsta njegovih kolegov, staršev, ki v šolo puščajo okužene otroke, kršijo karanteno, pripomorejo, da se razredi zapirajo kot po tekočem traku. In to tisti, ki že desetletja dopuščajo mrcvarjenje šolskega sistema, znajo povzdigniti glas za svoje plače, za otroke pač ne. Dvomim, da je kateri izmed njih zavrnil covid dodatek.
