NA KOŽO
Komentar Barbare Pance: Šola je rešitev
Čustvene, psihične in celo fizične rane, ki jih zadaja sodobna kuga, se bodo zdravile še leta.
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Leta 1868 je v Londonu začel delovati prvi semafor. Prednost je določal le nekaj mesecev, potem je eksplodiral. Pri nas so ga izumili kar dvakrat; najprej ponesrečenega Borut Pahor, za njim še aktualna vlada. Rdeča je, kot kaže, nova sedanjost. Šole, vrtci, gostinska dejavnost so večja grožnja od, denimo, pohištvenih trgovin.
»Storili bomo vse, da se šole v ponedeljek odprejo,« je v velikonočnem vznemirjenju dahnil zdravstveni minister Janez Poklukar. Šolska ministrica pa, kot da se je ugreznila. Njeno ero si bomo še najbolj zapomnili po kaznovanju dijakov, ki so zahtevali vrnitev v šole, sicer pa bo obvisela kot še ena podoba na zidu (ne)slavnih državnih šolmoštrov. Semaforja ne obvladuje, govori eno, prižiga drugače. Kako bo tokrat?
Na varovanem oddelku psihiatrične klinike se zdravijo mladi s težko duševno motnjo, s katero ogrožajo sebe ali druge. Niti enega več ne morejo sprejeti, za 200 odstotkov več jih je kot kadar koli, podkrepi predstojnica Maja Drobnič Radobuljac.
Študent naj bo, a ne v Sloveniji. Že vsak četrti razmišlja o samomoru, zaman kriči psiholog Tomaž Vec. To so srhljivi uradni podatki, zaradi katerih bi morala država nekaj narediti. Posledice številnih koronaprepovedi so se zažrle v celotno populacijo. Nerazumno je tudi zabijanje križa čez šport otrok in mladostnikov. Najmanj ironično ob tej vsiljeni gibalni paralizi izzveni žuganje politike, da je zdravje na prvem mestu. In ne zdi se mi več bogokletno, če otroka preskočita ograjo fuzbalskega igrišča in se s prijatelji podita za žogo.
Čustvene, psihične in celo fizične rane, ki jih zadaja sodobna kuga, se bodo zdravile še leta. Mednarodno priznani terapevt Tomislav Kuljiš ne svari zaman, da če v zgodnjem otroštvu nismo dobili tistega, kar smo potrebovali, se to kasneje kaže v odnosih, ki jih ustvarjamo z drugim. Bojimo se torej generacij, ki nam bodo zavladale. Ukrepov se sicer že dobro leto bolj ali manj dosledno držim. Brez rajskih otokov. Praznovanja brez fešt. Ob delu šolam in pazim otroka.
Ugotavljam pa, da sem izvisela na celi črti. Če starši ne bomo odločno povedali, da dolgotrajno šolanje od doma ni kakovostno, ga bomo, kot vse kaže, nadaljevali v neskončnost.
Čustvene, psihične in celo fizične rane, ki jih zadaja sodobna kuga, se bodo zdravile še leta.
»Storili bomo vse, da se šole v ponedeljek odprejo,« je v velikonočnem vznemirjenju dahnil zdravstveni minister Janez Poklukar. Šolska ministrica pa, kot da se je ugreznila. Njeno ero si bomo še najbolj zapomnili po kaznovanju dijakov, ki so zahtevali vrnitev v šole, sicer pa bo obvisela kot še ena podoba na zidu (ne)slavnih državnih šolmoštrov. Semaforja ne obvladuje, govori eno, prižiga drugače. Kako bo tokrat?
Na varovanem oddelku psihiatrične klinike se zdravijo mladi s težko duševno motnjo, s katero ogrožajo sebe ali druge. Niti enega več ne morejo sprejeti, za 200 odstotkov več jih je kot kadar koli, podkrepi predstojnica Maja Drobnič Radobuljac.
Študent naj bo, a ne v Sloveniji. Že vsak četrti razmišlja o samomoru, zaman kriči psiholog Tomaž Vec. To so srhljivi uradni podatki, zaradi katerih bi morala država nekaj narediti. Posledice številnih koronaprepovedi so se zažrle v celotno populacijo. Nerazumno je tudi zabijanje križa čez šport otrok in mladostnikov. Najmanj ironično ob tej vsiljeni gibalni paralizi izzveni žuganje politike, da je zdravje na prvem mestu. In ne zdi se mi več bogokletno, če otroka preskočita ograjo fuzbalskega igrišča in se s prijatelji podita za žogo.
Čustvene, psihične in celo fizične rane, ki jih zadaja sodobna kuga, se bodo zdravile še leta. Mednarodno priznani terapevt Tomislav Kuljiš ne svari zaman, da če v zgodnjem otroštvu nismo dobili tistega, kar smo potrebovali, se to kasneje kaže v odnosih, ki jih ustvarjamo z drugim. Bojimo se torej generacij, ki nam bodo zavladale. Ukrepov se sicer že dobro leto bolj ali manj dosledno držim. Brez rajskih otokov. Praznovanja brez fešt. Ob delu šolam in pazim otroka.
FOTO: Shutterstock
Ugotavljam pa, da sem izvisela na celi črti. Če starši ne bomo odločno povedali, da dolgotrajno šolanje od doma ni kakovostno, ga bomo, kot vse kaže, nadaljevali v neskončnost.
