Komentar Bojana Budje: 14. februar

Sovražim te do Lune in nazaj, je bržkone najnenavadnejša vsebina kakšne od množice več sto Valentinovih (pri)voščil, ki jih danes objavljamo v Slovenskih novicah. In naj bi bila hkrati dokaz, da se je tista prava ljubezen, ki naj bi jo izpričevali na jutrišnji dan svetega Valentina, zvečine vrnila nazaj v Shakespearove drame, praznik zaljubljenih pa da vse bolj pooseblja izumetničene prizore iz osladnih mehiških in turških teve žajfnic.


A res? Nemara pa gre v uvodni mržnji preprosto za nateg, saj je letos Valentin na koledar stopil skupaj z norčavo pustno nedeljo. Kdo bi vedel.
A že od nekdaj je tako, da imamo okoli 14. februarja na eni strani množico zares zaljubljenih, na drugi pa one, ki grmijo zoper vsemogoča Valentinova darila in srčke, ki bijejo skupaj. Za take bi rekel, da so dolgočasni, zakrknjeni, zavrti, temačni ljudje. Kajti ljubezen je najlepše čustvo na svetu. Je tako sebično, takšen ego, da izključi celo sebičnost. Sebičnost za dva. Za moškega in žensko, za Adama in Evo.

Ljubezen splete dva človeka v enega. Pa četudi za samo en dan. S tisto posebno kemijo, pogledi, dotiki, besedami. Morda se motim, a zdi se, da je valentinovo predvsem praznik mladih ljubezni. S starostjo je manj čustev, četudi so bržkone globlja, a jim manjka svežine, nedolžnosti brez računstva. Navsezadnje je mladost edina prednost, ki jo imajo mladi pred starimi. Vse drugo imajo dokončno odrasli.

Denar, oblast, celo ljubezen si lahko kupijo. Edina stvar, ki je ne morejo imeti, kupiti starci, je mladost.

Naj vsakovrstni srčki in krilati Kupidi danes in jutri potujejo med čim več resno in navidezno zaljubljenimi. Tudi med starimi. Verjeli ali ne, valentinovo je pod Alpami že nekaj let drugi največji nakupovalni praznik, zaostaja le še za božičem. A daril je lahko več kot idej. Podarimo lahko prav vse na tem svetu z njegovo bližnjo ter daljno okolico. Dobesedno. Celo sonce, obstajajo agencije, ki vam za dostojno količino evrov prodajo zvezdo z Rimske ceste. Toda le Valentinovo darilo nosi s sabo tudi ljubezen.

Bodisi tisto iz Shakespearovih dram bodisi ono iz turških žajfnic. Ljubezen je od nekdaj najbolj posesivna, daje vse in zahteva vse. Dokler je prava in traja, ni računovodskih bilanc. Valentinovega ne moremo več izbrisati. Sporoča, da je na prav vsak dan lahko v imenu resnične Valentinove ljubezni en sam cvet srčno veliko težji od prstana z nekajkaratnim briljantom.