Komentar Bojana Budje: 25. maj
Danes je dan mladosti. No, nekdanji dan mladosti, ki so ga in smo ga praznovali v rajnki Jugi v čast rojstnega dne Josipa Broza - Tita, ki naj bi ga na ta dan v Kumrovcu rodila mati Slovenka. Oče je bil Hrvat, Zagorec, torej kajkavec, skoraj Slovenec. Zaradi rodne kajkavščine Tito nikoli ni znal hrvaško, v resnici ni znal nobenega jugoslovanskega jezika, a so bili in smo bili modro tiho. Kajti on je bil dosmrtni predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, nekdaj tudi FLRJ imenovane. Bil je vse, predsednik in bog, poosebljenje enakopravnosti, poštenja, pravičnosti. Tudi znal in zmogel je vse. Celo to, da se je v imenu nekih višjih ali drugačnih ciljev odrekel pravemu rojstnemu dnevu. Kajti mali Jožek niti slučajno ni bil rojen na današnji dan, torej 25. maja, ampak 7. maja 1892. Namen pač posvečuje pot. Tudi v tistih časih.
Dejstva danes vsakdo kroji po svoji resnici. Po enih je bil Tito fin in uglajen gospod, ki je očaral tako Hruščova kot Kennedyja, ki si je ne oziraje se na dvomljiv inteligenčni kvocient za svoj, Nehrujev in Naserjev hobi izmislil ter utemeljil Tretji svet. Vmes pa bodisi sredi Kremlja bodisi v Beli hiši, koder je kajenje najstrožje prepovedano, hohštaplersko v dim in pepel spremenil zavoj ali dva najdražjih havank. Za ene je bil džek in babjek, ki si je Brione delil z najslavnejšimi, pretežno kajpak ženskega spola, kot denimo Sophio Loren, Elizabeth Taylor, Gino Lollobrigida – seveda v njihovih najlepših letih –, za one druge učlovečenje in poosebljenje vojnega zločinca, ki je brezna po kočevskih gozdovih polnil s trupli drugače mislečih. Bil je Tito, vojni hudodelec, in bil je Tito, zmagovalec druge svetovne vojne. Prav imajo eni in drugi. Tudi oni, ki trdijo, da je komunizem gradil po načelu: Vsi enaki, a enim več, največ pa njim. Če se prav spomnim, so Titovo premoženje ocenili na več kot 10 milijard evrov. Tudi socializem in komunizem sta imela milijarderje.
A ne glede na vse je imel enega največjih pogrebov 20. stoletja. Če ne kar največjega. Udeležilo se ga je 209 delegacij iz 127 držav, med njimi štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov. Bil je Tito, rekli so mu poslednji Habsburžan. Po njem je Juga razpadla. Vse več jih je danes, ki pravijo škoda. A ni šlo in nikakor ne bi šlo. Tudi s Titom ne.
