NA KOŽO
Komentar Bojana Budje: 31. oktober
Nemška predsednica ni reformatorka Lutrovega kova, naš predsednik Pahor pa ne Trubarjevega.
Odpri galerijo
Sobočani so se sinoči – kot se tudi spodobi – prvi priklonili svojemu, prekmurskemu prazniku, dnevu reformacije. Pol tisočletja in eno leto bo minilo 31. oktobra, odkar je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu, kot je bil tedaj običaj, pribil 95 za takratni čas krivoverskih, bogokletnih in proti rimski katoliški samopašnosti naperjenih tez. Gibanje, ki je sledilo, je krepko preraslo zgolj verske okvire, pod Alpe so zašle prve knjige v slovenščini; se ve, da premierna, imenovana Katekizem, izpod gosjega peresa Primoža Trubarja, glavne osebe slovenskega protestantizma.
Danes luteranstvo živi edinole še v Prekmurju, drugod so goreče grmade protestantizem skupaj z neštetimi knjigami preprosto upepelile. Rimska požrešnost in goltnost nista trpeli upornikov, skupaj z Lutrom in Trubarjem so bili razglašeni za krivoverce. Posledično se je tako spreminjala podoba sveta. Tisti, ki so se od Cerkve obrnili zato, ker so v njej prepoznali simbole izkoriščanja in zatiranja, so se zatekli drugam. Mnogi so pozneje novo Cerkev prepoznali tudi v partiji. In glej ga, zlomka, današnje razmere v mnogočem spominjajo na tiste v 16. stoletju. Ko se je poslavljal fevdalizem in prihajal kapitalizem, danes se izteka čas neoliberalizmu. Kaj bo za njim, ni docela jasno, bo pa to začetek novega veka. Znova potrebujemo reformacijo. Le da aktualna nemška predsednica ni reformatorka Lutrovega kova, naš predsednik Pahor pa ne Trubarjevega. Četudi nam je dal prvo knjigo in nas prvi identificiral kot Slovence. Celo nasprotno. Dejstvi, da sta nam prvo knjigo spisala reformacija in protestantizem ter da nas je Primož Trubar z njo prvi popeljal v Evropo, po majhni Sloveniji ne pijeta vode. Žal. Ker je pač nekaj narobe z duševnim zdravjem življa pod Alpami. In kajpak oblasti. Ki reformacije ne loči od zvečine puhlic reformic, s katerimi nas poskuša nahraniti.
Prav bi bilo, da skorajšnji že sedemindvajseti dan reformacije v samostojni državi ni le praznik Prekmurja, ampak vseh Slovenk in Slovencev. A se bojim, da je to zgolj pobožna želja. Kolega Ali Žerdin je na letošnjega 8. junija dan, na okroglo 510. obletnico rojstva Primoža Trubarja, celo zapisal, da je bila protireformacija na Slovenskem temeljit projekt. Ne le, da so gorele knjige, tudi priimka tistega, ki jih je v te kraje prinesel, v deželici pod Alpami ni več moč najti.
Nemška predsednica ni reformatorka Lutrovega kova, naš predsednik Pahor pa ne Trubarjevega.
Danes luteranstvo živi edinole še v Prekmurju, drugod so goreče grmade protestantizem skupaj z neštetimi knjigami preprosto upepelile. Rimska požrešnost in goltnost nista trpeli upornikov, skupaj z Lutrom in Trubarjem so bili razglašeni za krivoverce. Posledično se je tako spreminjala podoba sveta. Tisti, ki so se od Cerkve obrnili zato, ker so v njej prepoznali simbole izkoriščanja in zatiranja, so se zatekli drugam. Mnogi so pozneje novo Cerkev prepoznali tudi v partiji. In glej ga, zlomka, današnje razmere v mnogočem spominjajo na tiste v 16. stoletju. Ko se je poslavljal fevdalizem in prihajal kapitalizem, danes se izteka čas neoliberalizmu. Kaj bo za njim, ni docela jasno, bo pa to začetek novega veka. Znova potrebujemo reformacijo. Le da aktualna nemška predsednica ni reformatorka Lutrovega kova, naš predsednik Pahor pa ne Trubarjevega. Četudi nam je dal prvo knjigo in nas prvi identificiral kot Slovence. Celo nasprotno. Dejstvi, da sta nam prvo knjigo spisala reformacija in protestantizem ter da nas je Primož Trubar z njo prvi popeljal v Evropo, po majhni Sloveniji ne pijeta vode. Žal. Ker je pač nekaj narobe z duševnim zdravjem življa pod Alpami. In kajpak oblasti. Ki reformacije ne loči od zvečine puhlic reformic, s katerimi nas poskuša nahraniti.
Prav bi bilo, da skorajšnji že sedemindvajseti dan reformacije v samostojni državi ni le praznik Prekmurja, ampak vseh Slovenk in Slovencev. A se bojim, da je to zgolj pobožna želja. Kolega Ali Žerdin je na letošnjega 8. junija dan, na okroglo 510. obletnico rojstva Primoža Trubarja, celo zapisal, da je bila protireformacija na Slovenskem temeljit projekt. Ne le, da so gorele knjige, tudi priimka tistega, ki jih je v te kraje prinesel, v deželici pod Alpami ni več moč najti.
