NA KOŽO
Komentar Bojana Budje: Adria no way
Spomnim se, ko je bil na čelu Adrie mladenič, ki ni znal ločiti potniškega letala od tovornega.
Odpri galerijo
Nekdaj je bila naš ponos. Danes je naša sramota. Ne le zavoljo vsega, kar se dogaja zadnje tedne in mesece, korenine vseslovenske blamaže segajo vsaj že poldrugo desetletje globoko. Izključni krivci so politiki. Levi in desni. V obdobju, ko se je državni delež v največjem slovenskem podnebnem prevozniku meril s 75 odstotki, so imeli Adrio za svojo igračko.
Pomembno je bilo, da so z njo leteli. Bila so zlata leta v začetku tega tisočletja, ko je Adria vsakoletno za potrebe države in kajpak na njene stroške samo v Bruselj prepeljala 3800 državnih uslužbencev, vsak od njih je imel v žepu povratno vozovnico. Ob tem so takšni in drugačni državni uradniki prek Adrie pokupili še kakih 3500 kart za druge polete po Evropi, vsaj petstokrat so odfrčali tudi na druge celine. Dlje od letalskih užitkov ni razmišljal nihče. Še najmanj o tem, kdo je primeren za vodenje Adrie. Pomembno je bilo le, da je iz njihove jate. In da letijo zastonj.
Vodilni pa so prihajali in odhajali. Lahko da mu delam krivico, a spomnim se, ko je za Adriijno krmilo prijel mladec po videzu in dejanjih, slišal je na Iztok Malačič. Izkušenj ni imel nobenih, verjamete ali ne, mladenič ni znal ločiti potniškega letala od tovornega. In se je zgodilo. Adria je prek firme Aurora Airlines za potrebe tovornega prometa najela turbopropelersko letalo brazilske proizvodnje embraer 120.
Frčoplan je priletel – resda je zaradi megle namesto na Brniku pristal v Mariboru – in zdelo se je, da bo dogovorjeni posel z odprtjem novih kargo linij na relacijah Ljubljana–Frankfurt in Zagreb–Sarajevo nemudoma stekel. Bržkone bi, če le ne bi bil najeti embraer 120 narejen v potniški različici. Adria Airways je torej namesto tovornega letala najela potniško.
Najsi se je letališko osebje še tako trudilo, ji palet ni uspelo stlačiti med sedeže. Takrat je poprečna cena prepeljanega tovora na evropskem trgu znašala 1,25 evra na kilogram. Za obetane milijone se je družba obrisala pod nosom. Da bi izpad prihodka omilil, je golobradi predsednik uprave zmanjšal Adrijine stroške; odpovedal je letalskim potnikom namenjene izvode Slovenskih novic in Dela.
Mi smo preživeli, Adria Airways ne bo. Vsaj takšna ne, kot smo jo poznali nekdaj. Žal. Politiki pa bodo leteli še naprej. V Bruselj, po Evropi, na druge celine. Prevoznikov je dovolj, imajo pa tudi svojega falcona.
Spomnim se, ko je bil na čelu Adrie mladenič, ki ni znal ločiti potniškega letala od tovornega.
Pomembno je bilo, da so z njo leteli. Bila so zlata leta v začetku tega tisočletja, ko je Adria vsakoletno za potrebe države in kajpak na njene stroške samo v Bruselj prepeljala 3800 državnih uslužbencev, vsak od njih je imel v žepu povratno vozovnico. Ob tem so takšni in drugačni državni uradniki prek Adrie pokupili še kakih 3500 kart za druge polete po Evropi, vsaj petstokrat so odfrčali tudi na druge celine. Dlje od letalskih užitkov ni razmišljal nihče. Še najmanj o tem, kdo je primeren za vodenje Adrie. Pomembno je bilo le, da je iz njihove jate. In da letijo zastonj.
Vodilni pa so prihajali in odhajali. Lahko da mu delam krivico, a spomnim se, ko je za Adriijno krmilo prijel mladec po videzu in dejanjih, slišal je na Iztok Malačič. Izkušenj ni imel nobenih, verjamete ali ne, mladenič ni znal ločiti potniškega letala od tovornega. In se je zgodilo. Adria je prek firme Aurora Airlines za potrebe tovornega prometa najela turbopropelersko letalo brazilske proizvodnje embraer 120.
Frčoplan je priletel – resda je zaradi megle namesto na Brniku pristal v Mariboru – in zdelo se je, da bo dogovorjeni posel z odprtjem novih kargo linij na relacijah Ljubljana–Frankfurt in Zagreb–Sarajevo nemudoma stekel. Bržkone bi, če le ne bi bil najeti embraer 120 narejen v potniški različici. Adria Airways je torej namesto tovornega letala najela potniško.
Najsi se je letališko osebje še tako trudilo, ji palet ni uspelo stlačiti med sedeže. Takrat je poprečna cena prepeljanega tovora na evropskem trgu znašala 1,25 evra na kilogram. Za obetane milijone se je družba obrisala pod nosom. Da bi izpad prihodka omilil, je golobradi predsednik uprave zmanjšal Adrijine stroške; odpovedal je letalskim potnikom namenjene izvode Slovenskih novic in Dela.
Mi smo preživeli, Adria Airways ne bo. Vsaj takšna ne, kot smo jo poznali nekdaj. Žal. Politiki pa bodo leteli še naprej. V Bruselj, po Evropi, na druge celine. Prevoznikov je dovolj, imajo pa tudi svojega falcona.
