Komentar Bojana Budje: Cicerovo svarilo

Jutri stopamo v veseli december. Katerega prvi dnevi pa ne bodo zgolj prednovoletno razposajeni, ampak bržčas med najbolj kulturno obarvanimi na stari celini. Kajti prav na jutrišnjo nedeljo zapira vrata že 40. jubilejni Slovenski knjižni sejem, ki bo na svojih 5 tisoč kvadratnih metrih Gospodarskega razstavišča gostil najmanj 60 tisoč knjig in branja lačnih obiskovalcev.

Le dva dni kasneje – torej 3. decembra – pa bo na Ta veseli dan kulture svoje duri širom odprla še vsa preostala kultura. V spomin na največjega poeta, kar jih je kdaj rodila slovenska mati; 3. decembra okroglega leta 1800 je tam v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok in prvi sin materi Mini ter očetu Šimnu na svet privekal mali France Prešeren. Danes njegovo Ovrbasrečnadragavasdomača znajo na pamet že vsi z vsaj končanim vrtcem.

Knjiga. Šest črk, ki jih vsi Slovenci ne sprejemamo in dojemamo enako. Kajti poznam tako one, ki se hvalijo, da niso v življenju prebrali ene same knjige, a vendarle jim je uspelo v vsem, česar so se lotili, kot tiste, ki so jih prežulili preveč, da bi imeli čas za kar koli drugega. Vsaj zame je knjiga najgenialnejši izum človeštva. Napolnjena je z besedami, pot do njih je pisava. Naša abeceda šteje na videz skromnih 25 črk, a vendar je moč z nekaj miselnimi akrobacijami te peščice znakov izraziti prav vse, kar je človeškega in nečloveškega. Še več.

Knjiga lahko za vekomaj ohrani, kar so si ljudje izmislili, domislili, primislili, vse, kar se je z njimi zgodilo in nezgodilo. V nasprotju s človeškim spominom in povedjo, ki sta nezanesljiva, kratka, omejena z rojstvom in smrtjo. Ljudstva s pozno pisano besedo vedo o sebi bore malo, nič o svojih začetkih. So brez zgodovine. Tudi Slovani je nimamo veliko. Imamo nekaj bajk o vilah, o Svarunu, močvirnem Zakarpatju, zgodbo o ajdovski deklici. Malo, premalo. Ljudstva z zgodnjimi sledovi zapisanega so zato bogatejša, z razlogom samozavestnejša.

Nekje sem prebral, da je knjiga edina posoda človekovega ustvarjanja in spomina. Pa najsi gre za njeno papirnato izvedbo ali elektronski klon. Dušo in vonj ima kajpak le prva. Listanje po njej je nenadomestljivi užitek. Žal pa tovrstno uživa vse manj Slovencev. Jutri končani knjižni sejem je postregel s podatkom, da Slovenec na leto prebere le še slabih pet knjig v maternem jeziku. Pa čeprav je Cicero že v časih pred našim štetjem zapisal, da je soba brez knjig podobna telesu brez duše.