Komentar Bojana Budje: Cvetoljubke
Danes praznujejo čebele. Namenjena jim bo osrednja proslava v celjskem Golovcu, predsednica države Nataša Pirc Musar jim bo posvetila del svojega današnjega uradnega obiska po Italiji. Z razlogom. Kajti svetovni dan čebel je eden redkih dosežkov slovenske diplomacije. Megaideja o njem se je resda porodila predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču, hipoma je njeno pravo vrednost zavohal takratni kmetijski minister Dejan Židan, nakar je pobudo požegnala še vlada in predlog poslala na pravi naslov. Decembra 2017 so namesto o vojnah, lakoti, revščini navzoči na Generalni skupščini Združenih narodov govorili in razpravljali o nečem nadvse lepem in koristnem. O čebelah. In vsakoletni 20. maj, dan, ko je davnega leta 1734 v gorenjski Breznici na dan privekal Anton Janša, oče sodobnega čebelarstva, namenili cvetoljubkam. Brez njih ne bi bilo življenja. Ker ne bi bilo pridelka.
V slovenščini med vsemi živimi bitji poleg ljudi umirajo edinole še čebele. Vsi drugi poginjajo.
A v Sloveniji tega začuda še nismo vzeli. Kot da ne vemo, da oploditveni seks med rastlinami zganjajo žuželke, pretežno in predvsem pridne čebelice. Tudi planetarno najznamenitejša med njimi, slavna kranjska sivka alias kranjica, učeno poimenovana Apis mellifera carnica. Z zamudo in kot zadnjo smo jo zapisali med slovenska avtohtona živalska bitja, koder denimo domujejo lipicanci, drežniške in bovške ovce, krškopoljski prašič, kraški ovčar, tudi cikasto govedo in štajerska kokoš ter še kdo. Kajti ona ni navadna čebela. In ni le medonosna, ampak je tudi miroljubna do čebelarja, zdravstveno domala docela odporna, za nameček z majhno porabo zimske hrane in z dobro orientacijo, izkorišča pašo v gozdu, v panju malo propolizira, na pomlad pa se hitro razvija. Ni pa odporna proti pesticidom. In ker so kmeti močnejši od čebelarjev, je kranjice vse manj. Stopnja naše samopreskrbe z medom je v zadnjih letih padla na pičli dve tretjini. Še okroglega leta 2000 je znašala medenih 112 odstotkov, leto pozneje smo pod Alpami denimo pridelali rekordnih 2550 ton medu. Danes ga polovico manj.
Letošnji svetovni dan čebel prinaša oznanilo, da Slovenija počasi izgublja status čebelarske dežele. Škoda. Že zavoljo Antona Janše in posledične najodmevnejše slovenske diplomatske zmage. Še bolj pa zaradi nje, gospe kranjske sivke. Ki jo ubijajo kmetje. Ker pač očitno ne vedo, da v jeziku slovenščine med vsemi živimi bitji poleg ljudi umirajo edinole še čebele. Vsi drugi poginjajo. In ta privilegij jim zagotovo ni bil dan brez razloga.
