Komentar Bojana Budje: Dan spanja
Če vas je nemara danes kdo pobaral, kako ste spali, ima to vprašanje še dodatno težo. Včerajšnji 15. marec je bil namreč na koledarju vpisan kot svetovni dan spanja, ki ga vsakoletno obeležujemo na zadnji petek pred spomladanskim ekvinokcijem. In letošnje enakonočje pade na 20. marca dan. Kar pa niti ni tako pomembno, veliko bolj sporočilnost snu namenjenega dne. Nismo pač vsi kralji Matjaži, da bi lahko v družbi kake Alenčice spokojno drnjohali tam pod Peco in bi se nam siva brada še desetič ovila okoli kamnite mize.
Spanje je vse bolj privilegij. Že nekaj časa. Predvsem tistih s čisto vestjo. Vprašajte denimo Golobovo Tino, zaščitnico nutrij, kdaj je njen novodobni srčni izbranec nazadnje mirno odsmrčal kako noč. Politika je pač – hočeš, nočeš – umazan posel. Tudi slovenska.
Lahko da je to razlog podatku, ki ga je te dni objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Slovenci spimo premalo, za nameček še slabo. Najbolj skrb vzbujajoče pa izstopajo podatki o otrocih in mladostnikih. Vsega 38 odstotkov prvih spi dovolj, med mladostnikih pa se ta številka ustavi že pri neverjetnih 19 odstotkih. Pa zagotovo niso vsega tega krive nesrečne prve ljubezni ali šolske ocene. In ostali? Raziskava sporoča, da si uspe priporočljivi odmerek vsaj sedmih ur spanja privoščiti le še tretjina odraslih Slovenk in Slovencev.
Svetovno povprečje je višje, težave s spanjem ima bojda 45 odstotkov ljudi po svetu. Belih, črnih, rumenih, ne oziraje se na to, h kateremu bogu molijo in sodijo. Pa ne le to. Debelih sedem odstotkov človeštva med spanjem pozabi na dihanje, kake štiri odstotke odraslih pa ponoči muči sindrom periodičnih gibov udov. Mahajo in brcajo pač po vsem, kar je v dosegljivi bližini.
Zdravniki, tudi tisti, ki so zašli že v tretji mesec bele stavke, so si enotni, da zgolj nekajurno spanje povečuje tveganje za znatno povišan krvni pritisk, spodbuja razvoj srčnih bolezni, zmanjšuje učinkovitost belih krvnih telesc, kar poslabša naš fizični odgovor na stres, da ne govorimo o posledično slabšem razpoloženju, tesnobi, depresiji in še čem. Celo tveganje za nastanek raka na dojki je večje.
Spanje je torej stopetodstotno zdravilno. Ker ne spimo dovolj, živimo Slovenci nezdravo življenje. Eni, ker nimajo čiste vesti; ne pred drugimi ne pred samim seboj. Drugi, ker jih zvečer popadejo nenadni mazohistični užitki in se spravijo h gledanju teve dnevnika ali Odmevov. Zna biti, da taki potem ponoči dodatno bodisi ne dihajo bodisi tolčejo z udi na vse strani.
