Komentar Bojana Budje: Džek in zločinec
Prihaja teden, ki prinaša meteorološko poletje, pomladi je bilo znova komajda za vzorec. Maju, mesecu mladih, so šteti dnevi. Na dan mladosti – mladeži v eks Jugi je bil to največji praznik –, rojstni dan Josipa Broza - Tita, ki naj bi ga 25. maja v Kumrovcu rodila mati Slovenka, so spomnile le še objave na družbenih omrežjih. Kakšna nostalgična, kakšna zajedljiva. Primerno pač časom, ki jih živimo.
Kajti beseda Tito še danes dvigne kocine na rokah vsaj milijona Slovencev in Slovenk. Medtem ko eni škripajo z zobmi, drugim toplina greje bolj ali manj junaška srca. Na sončni strani Alp je pač Tito že desetletja nekak kamen spoznavanja, prepoznavanja.
Za ene je bil Tito džek, za druge podoba totalitarizma in vojnega zločinca. Prav imajo oboji.
Je pa neizbrisno zapisan v zgodovino. Četudi jo nekateri skušajo zaposliti v službi svojih interesov in potreb, ona svojeglavo vztraja. Preteklosti se pač ne da spreminjati. Je nepodkupljiva. In pika. Je črna in je bela. Spomnim se, kako so nas učili, da je današnji mladeži skoroda neznani Tito poosebljenje enakopravnosti, poštenja, pravičnosti. Morali smo verjeti. Vsaj navzven, takšni so bili časi. Kapitalizem je bil gnil, socializem pa od bogov Marxa in Lenina dan. Pa še od Kardelja. Temu primerno smo se objemali in bratili s sebi enakimi. In malikovali uglajenega gospoda, ki si je ne oziraje se na dvomljiv inteligenčni količnik za svoj, Nehrujev, Naserjev hobi izmislil ter utemeljil tretji svet.
Vmes pa bodisi sredi Kremlja pri Hruščovu bodisi v Beli hiši, koder je kajenje prepovedano, v družbi Kennedyja ob prijateljskem kramljanju hohštaplersko v dim in pepel spremenil zavoj ali dva najdražjih havank. Za ene je bil džek, ki si je Brione delil z najslavnejšimi, pretežno kajpak ženskega spola, kot denimo Sophio Loren, Elizabeth Taylor, Gino Lollobrigida, za one druge učlovečenje totalitarizma in poosebljenje vojnega zločinca. Prav imajo eni in drugi.
Čeprav zgolj izučeni ključavničar mu je uspelo zgraditi mit. Počel je nekaj, kar so z njim in za njim njegovi somišljeniki brata Castro na Kubi, v Severni Koreji Kim Džong Il in njegov sin Un, navsezadnje tudi ruski predsedniki vključno s Putinom. Gradil je komunizem. Vsi enaki, enim več. Največ njim; Titovo premoženje so ocenili na več kot 10 milijard evrov, Raul Castro naj bi si ga nagrabil okroglo milijardo, Kim Džong Unu naj bi uspelo iz revne raje iztisniti debele 4 milijarde, medtem ko je Putin za zdaj pri baje že 170 milijardah evrov premoženja. In vsi, brez izjeme, so si roke umazali s krvjo.
