NA KOŽO
Komentar Bojana Budje: Fak, šola
Papirnim učbenikom se iztekajo ure, tudi tečne prfokse bo vse bolj nadomeščal prijaznejši stric Google.
Odpri galerijo
Današnjega dne, točneje prvega septembra, se malokdo veseli. Zanesljivo ne tisti, ki se po dveh mesecih brezskrbnosti hočeš, nočeš vračajo za šolska obzidja. Kajti le največji bumbarji še vedno mislijo, kako se morajo otroci šole veseliti; mojo generacijo denimo so tiste čase k tovrstnemu veselju priganjali celo s tedaj najvišjo možno avtoriteto, tovarišem maršalom Titom.
Ki da je imel v šoli same petice. Nakar pozneje izvem, da je bil v resnici cvekar, v njegovi redovalnici je mrgolelo šusov. Želel pa si je biti razredni reditelj. Da je lahko šprical pouk in po potrebi špecal sošolce. Bognedaj, da bi zdaj otrokom in mladini za zgled dajali kakega Pahorja ali Šarca. Saj bi bili bodisi barbike bodisi nevešči izustiti en sam smiselni podredni stavek.
Odpor do šole je nekaj najbolj naravnega. Jemlje otroštvo, brezskrbnost, razigranost. Tudi zaznamuje nas, začenjamo se zavedati prvih razlik. Celo takšnih, da imajo nekateri več od nas. Ne le v glavi, tudi pod palcem. Kar boli. Dogajajo se prve krivice, prvi pravi joki, prve stiske in obupi. A tako pač je in šola, kakršna koli že, je nuja. Brez nje bi bili totalni bebci. Resnici na ljubo, šola sama po sebi bebavosti ne prežene. Dokaz temu je bilo četrtkovo teve soočenje tistih, ki so kao sestavili novo vladno koalicijo; rumena majica prvega bumbarja je z naskokom pripadla Karlovemu desusovcu.
Od pojutrišnjem bo šlo zares. A tudi malo drugače kot leta doslej. Vsaj v srednjih šolah in tistim, ki so že polnoletni. Kot da bi se jim splačalo kakšno pavziranje, saj si bodo lahko izostanke od pouka po novem opravičevali sami. Pa tudi starši bodo odrezani od njihovih redovalnic. Srčno upam, da bo zmagala odgovornost, da mladosti ne bodo zajemali s preveliko žlico. Da bodo dokazali, kaj in koliko v resnici zmorejo.
Novo pa je tudi, da bo do konca počasi iztekajočega se leta 2018 hitri internet dobilo kar 473 osnovnih in srednjih šol. Papirnim učbenikom in zvezkom se iztekajo zadnje ure, tudi tečne prfokse bo vse bolj nadomeščal prijaznejši in vsevednejši stric Google.
Nemara pa bi šola tako utegnila postati celo zanimiva. Pa dostopnejša vsem. Beri cenejša. Tudi devetim otrokom Simonine družine, o kateri pišemo danes. Kar sedem jih bo v ponedeljek v šolo odšlo brez zvezkov in knjig. Ker zanje nimajo denarja.
Ki da je imel v šoli same petice. Nakar pozneje izvem, da je bil v resnici cvekar, v njegovi redovalnici je mrgolelo šusov. Želel pa si je biti razredni reditelj. Da je lahko šprical pouk in po potrebi špecal sošolce. Bognedaj, da bi zdaj otrokom in mladini za zgled dajali kakega Pahorja ali Šarca. Saj bi bili bodisi barbike bodisi nevešči izustiti en sam smiselni podredni stavek.
Papirnim učbenikom se iztekajo ure, tudi tečne prfokse bo vse bolj nadomeščal prijaznejši stric Google.
Odpor do šole je nekaj najbolj naravnega. Jemlje otroštvo, brezskrbnost, razigranost. Tudi zaznamuje nas, začenjamo se zavedati prvih razlik. Celo takšnih, da imajo nekateri več od nas. Ne le v glavi, tudi pod palcem. Kar boli. Dogajajo se prve krivice, prvi pravi joki, prve stiske in obupi. A tako pač je in šola, kakršna koli že, je nuja. Brez nje bi bili totalni bebci. Resnici na ljubo, šola sama po sebi bebavosti ne prežene. Dokaz temu je bilo četrtkovo teve soočenje tistih, ki so kao sestavili novo vladno koalicijo; rumena majica prvega bumbarja je z naskokom pripadla Karlovemu desusovcu.
Od pojutrišnjem bo šlo zares. A tudi malo drugače kot leta doslej. Vsaj v srednjih šolah in tistim, ki so že polnoletni. Kot da bi se jim splačalo kakšno pavziranje, saj si bodo lahko izostanke od pouka po novem opravičevali sami. Pa tudi starši bodo odrezani od njihovih redovalnic. Srčno upam, da bo zmagala odgovornost, da mladosti ne bodo zajemali s preveliko žlico. Da bodo dokazali, kaj in koliko v resnici zmorejo.
Novo pa je tudi, da bo do konca počasi iztekajočega se leta 2018 hitri internet dobilo kar 473 osnovnih in srednjih šol. Papirnim učbenikom in zvezkom se iztekajo zadnje ure, tudi tečne prfokse bo vse bolj nadomeščal prijaznejši in vsevednejši stric Google.
Nemara pa bi šola tako utegnila postati celo zanimiva. Pa dostopnejša vsem. Beri cenejša. Tudi devetim otrokom Simonine družine, o kateri pišemo danes. Kar sedem jih bo v ponedeljek v šolo odšlo brez zvezkov in knjig. Ker zanje nimajo denarja.
