Komentar Bojana Budje: Hvala!

Danes smo z vami že devettisočpetstodevetinpetdesetič. Za tako številko smo potrebovali okrogla tri desetletja. Praznovali smo jih včeraj. A brez vas, drage bralke in bralci, tega slavja ne bi bilo. Le skupaj lahko zmagujemo, le skupaj smo največji, najboljši. Koliko vam pomenijo Slovenske novice, ste pokazali v teh dneh. S klici, pisanji, darili, čestitkami z vseh koncev Slovenije, za pol omare jih je. Prav je, da tokratni okvir namenjam vam.


Silva iz Lovrenca na Dravskem polju nas je presenetila s pravim sonetnim vencem, kajpak v štajerski izvedbi. Namesto Prešernovih petnajstih ima dvaindvajset sonetov, ki namesto Primicove Julije izpisujejo časopis Slovenske novice. Svojo pesniško žilico je preizkusila tudi Vera iz Šentjerneja. Takole je začela: »Izšle so davnega leta in zgodba uspeha bila je začeta. Zaljubili smo se vanje prvi hip, zdaj že dolgo so slovenski hit.« In zaključila: »Čestitam vsem, ki tam v uredništvu ste zbrani, in ostanite nam še naprej najbolj brani!«

Spoštovana Vera, to vam obljubljam in zagotavljam, posebno če boste – in znova si sposojam vaše besede – vedno z nami, kot mož in žena v dobrem in slabem. So pa prišla še druge vrste voščila. Umetniška duša Vlado iz Mozirja nam je denimo za darilo poslal trideset unikatnih likovnih podob v akvarelu, ki jim je v popotnico zapisal ljudsko misel, da je lahko malo veliko, ko je s srcem dano. Vaše darilo, dragi Vlado, ni veliko, je ogromno! Kot trideset vezenih srčkov, ki nam jih je dostavila ena od bralk, imena ni izdala. Le zapisala je: »Želim vam, da bi še naprej pogumno, smelo in odločno vračali upanje in delili srečo!« Bomo. Ker drugače ne znamo. In vemo, da je javnost kakor ječmen na polju; nagne se po vetru. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!

Verjamem pa, da smo tudi grešili. A enako, da ne namenoma. Že zato upam, da nam teh spodrsljajev ne zamerite. Lahko bi celo rekel, da kdor dela, tudi greši. In dodal, da se ljudje tako ali tako učimo zgolj in edinole iz napak. Pa si bom za konec tega prazničnega tedna raje sposodil besede velikega indijskega misleca, filozofa, tudi nobelovca Rabindranatha Tagoreja, ki je učil: Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj.