Komentar Bojana Budje: Luka in Armin
Podatek, da je bilo v pravkar odslovljenem letu 2024 za kar 10,1 odstotka več moških kot v prvem letu samostojne Slovenije, vzbuja mešane občutke. Lani nas je tako bilo domala milijon in 70 tisoč, za nameček skoraj polovica samskih, tudi še nikoli poročenih. V EU so s podobno statistiko le še Luksemburg, Švedska in Malta.
Prav nobenega razloga ne najdem, da bi tem podatkom nazdravljal. Navsezadnje potrjujejo, da imajo ženske že peto leto zapored vse večjo izbiro. S tem je dokončno vse na njihovi strani. Živijo znatno dlje, imajo višjo izobrazbo – z diplomami jih je za kar desetino več kot moških –, temu primerno nas dohitevajo ter tu in tam tudi prehitijo še s plačami. Še pred nekaj leti je bilo vse drugače. Polnih 160 let smo izbirali mi. Danes pa nam one zmagoslavno sporočajo, da je ženska brez moškega kot riba brez bicikla. Samostojna, samosvoja, iskana. Lahko da je posredi zavist, ko se mi samo od sebe ponuja razmišljanje filozofa Nietzscheja o tem, kako da so one nedopovedljivo hudobnejše od moških, a tudi znatno pametnejše.
Armini, Kenani, Mirze, Seadi postajajo vse pomembnejši del slovenske demografske podobe.
Dobrota pri njih pa da je že oblika izrojenosti. Kajti moški so zanje predvsem sredstvo, pretveza, taktika za dosego cilja. Emancipiranke so po Nietzschejevo anarhistke v svetu večno ženskega. Jasno, so tudi izjeme, bržkone zato, da lažje sprejemamo moškim nenaklonjena dejstva. Težko ocenjujem, hardvera ženskega rajskega stanja še ne poznam. In dvomim, da mi ga bo dano v preostanku življenja kdaj spoznati. Jim pa sporočam, da bi tistih nekaj deset evrov, za kolikor so moške plače v povprečju višje od ženskih, z veseljem zamenjal za tistih 7 ali 8 let, kolikor one živijo dlje od nas. Seveda ne da bi moral spremeniti spol in posledično še ime.
Zanimivo, Bojana ali Bojane sploh ne najdem v prvi polovici najpogostejših slovenskih imen. Prepričljivo sta že desetletja na vrhu Franc in Marija, med priimki pa kajpak Novak. A kako dolgo še? Kajti lani smo v deželici pod Alpami premogli že 62 tisoč različnih imen in 139 tisoč priimkov. Enih in drugih je čedalje več. Pretežno moških.
A žal ne zaradi povečane rodnosti, ampak naraščanja priseljencev. Temu primerno najstarejša slovenska imena in priimki počasi izginjajo. Nadomeščajo jih nova, ne le kaka Zala, Lana, Lan, Luka ali Gal, temveč vse bolj Armini, Kenani, Jasmini, Mirze, Seadi.
Naši eks bratje, ki tukaj iščejo debelejše in svetlejše rezine kruha za preživetje. Hočeš nočeš postajajo vse pomembnejši del slovenske demografske podobe.
