Komentar Bojana Budje: Materinska noč
Danes je materinski dan. Tega priznavam. Kajti iz prve roke lahko potrdim, da prinašajo matere na delovna mesta ne le sočutje in potrpežljivost, pač pa tudi večopravilnost. Kar koli že to pomeni. In ker Slovenija premore približno 700.000 mater, je to nadvse dragoceno in koristno spoznanje. Kajpak za delodajalce.
Materam poleg družinskih obveznosti sen in biološko ravnovesje jemljejo še birokrati.
Koliko žena, mati odleže doma, vedo moški. Menda tedensko opravi 32 ur za plačano delo in kar 39 za neplačano, pri njihovih dedcih je slika obrnjena: 41 ur delajo za solde in le 19 ur za neplačano, beri gospodinjsko delo. Nič čudnega torej, da danes s pomočjo fotrov in šolnikov dresirana mularija z očkami navzgor svojim mamicam podaja šopke in poljubčke. Ganljivo, solzno, lepo, za spominsko knjigo. Četudi bi tako počez lahko mirne duše zapisal, da so ženske že zdavnaj odrasle in osvobojene moškega suženjstva, še več, da so njihovi datumi domala že vsi dnevi v letu. In nemara je tako celo prav.
Današnji dan pa prinaša še eno posebnost. Prevesil se bo v noč, ki bo eno uro krajša. Ker smo se pač slepo podredili maniri onih, ki spomladi in poleti premikajo urne kazalce in nam bodisi jemljejo bodisi dodajajo nekaj spanja. Postali smo žrtve naključnega natega ameriškega pisatelja, politika, tudi izumitelja strelovoda Benjamina Franklina. Ta je sredi 18. stoletja v hudomušnem pismu, naslovljenem na urednike pariškega dnevnika, prvi predlagal uvedbo poletnega časa. A nikakor ne s premikanjem ur, v mislih je imel praktični nasvet, da morajo ljudje poleti prej vstati in tudi prej leči v posteljo.
A za razlago je bilo prepozno. Domislico je pograbil kanadski izumitelj Sandford Fleming in leta 1878 svet s pomočjo kao standardnega časa sprva razdelil na enourne pasove, pet let pozneje so bili po njem že narejeni vozni redi vlakov. Slovenci smo bili kmalu zraven, poletni čas smo začeli uporabljati 27. marca 1983, ure pa premikali docela po svoje in po socialističnih potrebah. Šele leta 2006 smo začeli upoštevati evropsko direktivo, ki usklajuje poletno in zimsko premikanje ure v šestdesetih državah po svetu. Kar je dobra četrtina. Preostale tri četrtine se nam pretežno smejijo.
Zakaj? Človek ima svojo notranjo uro, pravimo ji tudi cirkadiani ritem, ki uravnava naše biološke potrebe. In nasilni posegi vanjo niso brez posledic. Posebno ne pri otrocih in starejših, še zlasti ne pri materah. Ki jim poleg družinskih obveznosti sen in biološko ravnovesje jemljejo še brezvezni birokrati.
