Komentar Bojana Budje: Med gasilci in župniki

O ženskah sedaj vemo vse. In še več. Včeraj je bil njihov dan, ure, ko smo jim obljubili vse. Danes ne bi o spolu, četudi ženske najdemo tudi v gasilskih uniformah. Besede namenjam poklicu, ki je že nekaj časa najbolj zaupanja vreden pod Alpami. To je minule dni potrdila tudi zadnja tako težko pričakovana raziskava Slovensko javno mnenje v režiji in izvedbi ljubljanske fakultete za družbene vede. Gasilci so premočni zmagovalci, za njimi civilna zaščita. In rep lestvice? Tam niso več ne poslanci ne vlada, ki si delijo predzadnje mesto, kajti slovenska javnost po novem najmanj zaupa duhovnikom in Cerkvi. Zanimivo. Tudi žalostno. Politiki lahko dajo vsaj za mašo. Župniki so rešili njihovo čast.

Tudi sam sem za gasilce. Kajti gasilstvo je slovenska posebnost, naš statusni simbol. Kot kranjska ali skorajšnja Planica. Domovinsko pravico ima pri nas že okroglih 155 let, davnega leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo, takrat požarna bramba imenovano. Njen ustanovitelj je bil metliški graščak dr. Josip Savinšek, ki je zbral prvih 16 fantov in mož ter jim iz svojega žepa na cesarskem Dunaju kupil gasilske čepice.

In gasilstvo je šlo svojo pot, oblikovalo je slovenski značaj, slovensko pripadnost slovenstvu. Pa četudi nekateri v njem posmehljivo vidijo le gasilske parade, veselice, gasilske srečelove, krste brizgaln in cistern, nemara gasilske fotografije, na katerih stoječi, sedeči in ležeči zamrznjeno strmijo v objektiv kamere. A je gasilstvo še mnogokaj. Predvsem delo in garanje, ki ga oni in one opravijo ob dogodkih, za katere tako radi mislimo, da se lahko pripetijo samo drugim. Katastrofalne poplave, vodne ujme, požari, suša, iz kletke v dnevni sobi pobegli kanarček na vrhu hišnega dimnika. Le kdo bo šel ponj, če ne fireman? Zaupanje Slovenk in Slovencev so si gasilci priborili s požrtvovalnostjo, pogumom, srčnostjo. Z vrlinami, ki so v naši deželici vse bolj oddaljene, celo pozabljene.

Kar kažejo tudi spoznanja Centra za raziskovanje javnega mnenja. Domala polovica anketiranih meni, da je korupcija del našega vsakdana, kar desetina je prepričanih, da ga ni javnega uslužbenca, ki ga lovke korupcije ne bi tako ali drugače ovile. In to pravi raziskava, ki je bila opravljena v mesecih, ko se Slovenija še ni večinsko ukvarjala s korupcijo na pravosodnem ministrstvu. Koder domuje tretja veja oblasti. Tista, ki bi morala poskrbeti, da živimo v pravni in pravični državi.